Podružnica sv. Ambroža, škofa, pod Krvavcem Robert Vurušič

Izročilo pravi, da je prvotno stala na Dobravi in da se je visoko v hribe zatekla, ker zanjo na prejšnjem mestu niso dobro skrbeli. Do nedavnega so se na travniku pod cerkvijo še videle kolesnice na njeni poti. Druga pripoved sporoča, kako so jo zasedli Turki, njenega gospodarja svetega Ambroža pahnili z oltarja, cerkev imeli za hlev, oltar pa so konji uporabljali za jasli. Že od davna so se naši predniki k svetemu Ambrožu zatekali po pomoč, posebno v prošnji za dež. Pravili so, da ko poromaš k svetemu Ambrožu, moraš zagotovo s seboj vzeti dežnik, tudi v največji suši, ker te bo gotovo uslišal. Bil je tudi priprošnjik okoliškim čebelarjem, ki jih je bilo na cerkljanskem vedno obilo. Romarji so se ustavili pri stari kapelici za cerkvijo in v njej zajeli studenčnico, ki so jo imeli za sveto vodo. O cerkvi svetega Ambroža in priprošnji za dež je zapel Josip Murn.

Zavetnik cerkve je dal tudi ime razpršenemu naselju, v katerem stoji in se prvič imenuje 1496 kot S. Ambrossen perg, s tem pa je posredno prvič pisno izpričana tudi sama cerkev. Ta je nedvomno še precej starejša, gotovo srednjeveška, zelo verjetno romanska, a dokazala bi slednje lahko le arheološka raziskava prezbiterija, kjer se v tleh domneva temelje prvotne apside. Nov poznogotski prezbiterij s potlačenim triosminskim zaključkom in talnim zidcem je verjetno nastal v šestnajstem stoletju, v sedemnajstem pa je bila celotna cerkev na novo obokana. Glavni oltar je dobil nov nastavek, ki je ohranjen v ladji, pred cerkvijo pa je nastala lopa z zunanjim oltarjem. Predelave sta ji prinesli tudi naslednji stoletji, ko so v stavbo vgradili večja okna, ladja je namesto banjastega oboka spet dobila raven lesen strop, ob vhodu so zaprli lopo in pristavili zvonik, na južni strani pa je zrasla zakristija. Sedanji glavni oltar, ki je nastal konec osemnajstega stoletja, vsaj deloma v delavnici Valentina Vrbnika, je bil 1881 obnovljen, pred tem pa prinešen od drugod, verjetno s Šenturške Gore. Sveti Ambrož je nekaj časa sodil v tamkajšnjo faro. 1954 je po načrtu iz Plečnikove šole nastal nov lesen kasetiran strop, saj je prejšnji zaradi zamakanja propadel. Konec prejšnjega stoletja je bila cerkev obnovljena. Je 1086 metrov nad morjem in tako najviše ležeča podružnica na Cerkljanskem in v ljubljanski nadškofiji. V njeni bližini stoji znamenje s kipom svetega Roka, ki je do 1952 stal v kapelici pred farno cerkvijo.

Sveti Ambrož je cerkveni učitelj, goduje 7. decembra, je zavetnik čebelarjev in učencev, upodablja pa se ga kot škofa s knjigo in čebeljim panjem.