Podružnica sv. Marije Magdalene na Pšati Robert Vurušič

Nekoliko privzdignjeno nad potokom Pšato in ob njej ležečo vasjo, ki se po prvi imenuje, stoji cerkvica svete Marije Magdalene, prav ob robu gozda, ki se bohoti po strmali nad njo. Kdaj je nastala prva bogoslužna stavba na njenem mestu, ne vemo, prvič pa se omenja v pisnih virih 1328 z vasjo in zavetnico vred: Peyschad in Crayn bei sand Marein chirchen.

Ni znano, kdaj je bila vas izločena iz domače skupnosti in priključena komendski, morda še pred ustanovitvijo cerkljanske župnije v enajstem stoletju, zagotovo pa pred 1526. V domačo faro se je vrnila 1788 zaradi odloka cesarja Jožefa II., naj se oddaljene vasi priključijo bližnjim faram. Ker je bila sedanja cerkev zgrajena še pred tem 1738, so na več mestih vidni križi malteškega viteškega reda, ki je nekdaj upravljal komendsko faro. Cerkev je zgradil, tako kot še več drugih v tamkajšnji fari, tedanji komendski vikar Lahovec Andrej Rogelj, 1752 pa jo je posvetil prvi goriški knezonadškof grof Karel Mihael Attems na prošnjo naslednjega, sicer tudi v cerkljanski fari odraščenega, komendskega vikarja, magistra Petra Pavla Glavarja. O tem priča v prezbiteriju vzidana plošča.

Cerkev je majhna, a razmeroma ambiciozno zasnovana arhitektura. Neobičajno je usmerjena od vzhoda proti zahodu. Pravokotna ladja ima vhoda na vzdolžni in prečni osi, ki imata enaka portala iz zelenega kamna. Njen banjast svod ima po dve obočni kapi ob straneh, polkrožni okni sta le pod južnima. Na vzhodni strani ima plitek, prvoten, enoločno podprt kor, na severni pa se je tišči starejši zvonik iz 17. stoletja z dvema kamnitima vencema, s sivo naslikanimi šivanimi robovi in z zvončasto streho. V njem vise trije zvonovi. Prezbiterij ima kvadraten tloris s posekanimi vogali, na jugu so mu 1803 prizidali zakristijo. Vsa notranjost je členjena s pilastri in z bogatim sklenjenim venčnim zidcem, le nad korom ga ni, zunanjščino pa delijo lizene. V prezbiteriju sta v vogalih nad venčnim zidcem vzidana kamnita grba malteškega reda in Pietra Giacoma Testaferrate, komendskega komendatorja v času gradnje. Stranska oltarja, posvečena Mariji Kraljici in svetemu Matevžu, ter prižnico je 1865 izdelal podobar Marko Peternel iz Selc, isti pa je v naslednjem letu naredil tudi veliki oltar.

Marija iz Magdale, spokornica, goduje 22. julija. Upodablja se jo s posodico z dišečim oljem, križem in lobanjo ter z razpuščenimi lasmi.