Ob blagoslovu Planinskega doma na Krvavcu 6. septembra 1925, ki ga je postavilo Slovensko planinsko društvo, je bila dana pobuda, naj se v bližini zgradi kapela za obiskovalce doma. Po posredovanju kamniških frančiškanov, ki so kasneje tudi vodili gradnjo, je v letu 1926 načrte zanjo pripravil arhitekt Jože Plečnik, ki je bil frančiškanski tretjerednik. Ta je pri izvedbi ves čas sodeloval in jo skrbno nadzoroval. V naslednjih dveh letih so kapelo postavili večinoma s sredstvi, zbranimi preko Slovenskega planinskega društva. 18. avgusta 1929 jo je ob veliki zbrani množici in prisotnosti arhitekta Plečnika blagoslovil škof Gregorij Rožman, ki je obenem blagoslovil tudi deloma na novo zgrajeno Kriško planino, v lasti na novo ustanovljene Pašne zadruge. V prvem desetletju je imela status zasebne kapele v oskrbi Aljaževega kluba iz Ljubljane, od 1939 pa pripada cerkljanski fari. Že od začetka je namenjena tako pastirjem kot planincem. Stoji na poznoantičnem arheološkem najdišču.
Je preprosta pravokotna stavbica s položno dvokapno streho in posnema kamnite pastirske stanove krvavških planin in bližnji Planinski dom v njegovi prvotni podobi. Oblikovno se razvije le pred ozkim vhodom, kjer v slopaste in ločne forme izoblikovano zidovje podpira nadstrešek, ki ščiti vhod pred gorskimi vremenskimi ujmami. Zanimiv je predvsem osrednji, osno pred vrata postavljen podpornik, ki po eni strani varuje vhod, po drugi pa ovira stik med notranjostjo in zunanjostjo kapele. Pod nadstreškom je v osrednjem podporniku tudi zvončnica za okrog 50 kilogramov težak zvon. Prvotno sta bili ob njem, v deljenem zatrepu, sliki novomeškega patra Lacka. Na zunaj je kapela surova, z vidnim grobo klesanim kamenjem, znotraj pa je ometana in ima ornamentalno poslikano vidno ostrešje. Je skromna, a plemenito opremljena, z vrsto detajlov, ki jih je oblikoval Plečnik. Osrednje mesto zavzema lesena oltarna plošča na kamnitem stebru, nad njo pa sta križ in upodobitev Marije Snežne, ki ju obdajajo starejši skromni kipi svetnikov od neznano kod. Prvotno je bil sozavetnik kapele tudi sveti Izidor. Sprva jo je obdajal lesen plot, nato tradicionalni suhozid, sedaj pa zid iz surovcev. 1700 m nad morjem je najvišje stoječe Plečnikovo delo in najviše stoječ bogoslužni objekt na Cerkljanskem.
Marija Snežna praznuje 5. avgusta, na dan ko se je v 4. stoletju v Rimu zgodil čudež s snegom na mestu, kjer so za tem postavili cerkev Marije Velike, v njej pa je starodavna Marija s Sinkom, ki jo posnema tudi krvavška oltarna slika.
