Tema meseca Robert Vurušič

Državljanska in politična ljubezen
(papež Frančišek – pripravil p. Vili Lovše)

MSJ_2019_MAJ_Državljanska_in_politična_ljubezen_doc

MSJ_2019_MAJ_Državljanska_in_politična_ljubezen_pdf

Papež Frančišek, Laudato Si…

V. DRŽAVLJANSKA IN POLITIČNA LJUBEZEN

  1. Skrb za naravo je sestavni del življenjskega sloga, ki vsebuje zmožnost skupnega in občestvenega življenja. Jezus nas je spomnil, da imamo Boga za našega skupnega Očeta in da nas to dela brate. Bratska ljubezen nam je lahko le darovana, ne more biti nadomestek za to, kar drugi dela, niti predujem za to, kar upamo, da bo naredil. Zato je mogoče ljubiti sovražnike. Ta ista zastonjskost nas spodbuja k ljubezni in sprejemanju vetra, sonca ali megle, čeprav se ne ravnajo po naši volji. Zato lahko govorimo o vesoljnem bratstvu.
  2. Spet moramo začutiti, da potrebujemo drugi druge, da smo odgovorni za druge in za svet in da se splača biti dober in pošten. Zelo smo že zabredli v moralno krizo. Igramo se z etiko, dobroto, vero, poštenjem, zdaj pa je prišel trenutek, ko moramo priznati, da se nam ta brezskrbna plitvost maščuje. Takšno uničevanje slehernega temelja družbenega življenja nas postavlja drugega proti drugemu, da bi ubranili lastne koristi, spodbuja nove oblike nasilja in krutosti ter ovira razvoj pristne skrbi za okolje.
  3. Zgled sv. Terezije iz Lisieuxa nas vabi, naj z majhnimi koraki hitimo po poti ljubezni in naj ne izpustimo priložnosti za prijazno besedo, nasmeh, še tako neznatno dejanje, ki seje mir in prijateljstvo. Celostna ekologija je sestavljena tudi iz preprostih vsakdanjih dejanj, s katerimi prekinjamo logiko nasilja, izkoriščanja, samoljubja. In obratno: svet vse hujše porabe je hkrati svet grdega ravnanja z življenjem, v vseh njegovih oblikah.
  1. Ljubezen, prepletena z drobnimi dejanji vzajemne skrbi, je tudi družbena in politična. Kaže se v vsem, kar skuša zidati boljši svet. Ljubezen do družbe in prizadevanje za skupno dobro sta odlični obliki ljubezni, ki ne zadeva samo odnosov med posamezniki, temveč tudi »makroodnose, družbene, ekonomske, politične«.[156] Zato je Cerkev ponudila svetu obrazec »omike ljubezni«.[157] Družbena ljubezen je ključ do pristnega razvoja: »Da bi postala družba bolj človeška, vrednejša človeka, je potrebno v družbenem življenju – na politični, ekonomski, kulturni ravni – zopet ovrednotiti ljubezen in jo spremeniti v trajno in najvišje pravilo delovanja.«[158] V tem okviru nas, skupaj z zelo pomembnimi drobnimi vsakdanjimi dejanji, družbena ljubezen priganja k misli na velike strategije, ki bi učinkovino ustavile uničevanje okolja in spodbudile kulturo, ki bi s to skrbjo prežela celotno družbo. Ko kdo prepozna Božje povabilo, naj z drugimi deluje v takšnem družbenem dogajanju, se mora zavedati, da to sodi v njegovo duhovnost, da je vaja v ljubezni; mora vedeti, da v takšnem svetu zori in se posvečuje.
  1. Niso vsi poklicani k neposrednemu političnemu delovanju, vendar cveti v družbi pisana množica združenj, ki delujejo v korist skupnega dobrega tako, da branijo naravno in urbano okolje. Zavzemajo se na primer za javni prostor (stavbo, vodomet, opuščen spomenik, krajino, trg), da bi ga zaščitili, popravili, izboljšali ali polepšali nekaj, kar je od vseh. Ob tem se pletejo ali obnavljajo vezi in vzpostavlja novo lokalno družbeno tkivo. Tako se skupnost osvobaja porabniške vseenosti. To pomeni tudi obnavljanje skupne istovetnosti, zgodovine, ki se s tem ohranja in prenaša naprej. Tako se – s čutom za solidarnost, ki je hkrati zavest, da si delimo od Boga dano skupno hišo –, ohranja skrb za svet in za kakovost življenja najrevnejših. To skupno delo se lahko, če izraža zastonjsko ljubezen, spreminja v močna duhovna izkustva.

V katero smer me vabijo papeževe besede? Kje prepoznavam svoj dar, ki ga lahko dam na oltar vesoljnega bratstva?

V pripravi na naše srečanje vsak dan zmolim tudi papeževo molitev:

Krščanska molitev s stvarstvom

Hvalimo te, Oče, z vsemi bitji,
ki so izšle iz tvoje mogočne roke.
Tvoje so in napolnjene s tvojo navzočnostjo
in tvojo nežnostjo.
Hvaljen bodi!
Božji Sin, Jezus,
ti si ustvaril vse stvari.
V maternem telesu Marije si bil oblikovan,
postal si del te zemlje
in gledal ta svet s človeškimi očmi.
S slavo vstalega
si živ v vsakem bitju.
Hvaljen bodi!
Sveti Duh, ki s svojo lučjo
usmerjaš ta svet k Očetovi ljubezni
in spremljaš ječanje stvarstva.
Ti tudi živiš v naših srcih,
da bi nas spodbujal k dobremu.
Hvaljen bodi!
Gospod Bog, Eden in Troedini,
čudovito občestvo neskončne ljubezni,
uči nas zreti te
v lepoti vesolja,
kjer nam vse govori o tebi.
Prebudi našo hvalo in zahvalo
za vsako stvar, ki si jo ustvaril.
Nakloni nam milost,
da se bomo čutili globoko povezane
z vsem, kar obstaja.
Bog ljubezni, pokaži nam naše mesto v tem svetu,
da bomo orodje tvoje ljubezni
do vseh stvari na zemlji,
kajti nobene nisi pozabil.
Razsvetli gospodarje moči in denarja,
da ne bodo padli v greh brezbrižnosti,
da bodo ljubili skupno dobro, spodbujali slabotne
in skrbeli za svet, na katerem živimo.
Reveži in zemlja vpijejo:
Gospod, s svojo oblastjo in lučjo nam pomagaj,
da bomo branili vsako življenje,
pripravljali boljšo prihodnost,
da bi prišlo tvoje kraljestvo
pravičnosti, miru, ljubezni in lepote.
Hvaljen bodi!
Amen.