Oznanila nedelje Svete Trojice; 4. junij 2023

Jernej Marenk Aktualno, Novice, Oznanila

GODOVI V TEM TEDNU:

ponedeljek: Bonifacij, škof
torek: Norbert, škof
sreda: Robert, opat
četrtek: SVETO REŠNJE TELO IN KRI; Medard, škof
petek: Primož in Felicijan, mučenca
sobota: Bogumil, škof
nedelja: 10. med letom; Barnaba, apostol

HVALA ZA DAROVE, ki ste jih namenili za Cerkev.

BIRMANCI, NJIHOVI STARŠI IN BOTRI se v ponedeljek, 5. junija, takoj po sveti maši (19.30) udeležite srečanja med pripravo na birmo. Nagovoril nas bo dramski igralec Gregor Čušin. Sledila bo priprava birmanskega praznovanja.

PRIJAVNICA ZA SREČANJE ZAKONSKIH JUBILANTOV je objavljena v župnijskem pismu in na župnijski internetni strani. Izpolnjeno prijavnico vrnite v nabiralnik do 11. junija.

TELEVSKO PROCESIJO bomo obhajali na sam praznik, v četrtek, 8. junija. Potekala bo preko župnijskega dvorišča nazaj v cerkev. Pri oltarjih bomo prisluhnili evangeljskim odlomkom, ki govorijo o sveti evharistiji.

LETOS PRAZNUJEMO 42. OBLETNICO MARIJINIH PRIKAZOVANJ V MEDŽIGORJU. Že 9. Marijin dan bo v soboto, 10. junija, v Velesovem. Na molitveno srečanje po medžugorskem zgledu, ki se bo začelo z molitvijo rožnega venca ob 8.00 in končalo okrog 13.00, vabimo vse, ki Mariji zaupate in jo imate za zvezdo vodnico na poti k njenemu Sinu Jezusu.

NA PODRUŽNICI APOSTOLA MATIJE V ZALOGU BO DAROVAL SVETO MAŠO v nedeljo, 11. junija, ob 9.30, nadškof msgr. Stanislav Zore. Pri maši bo blagoslovil obnovljeni zvonik cerkve. Vsi župljani lepo vabljeni.

GODBA CERKLJE nas danes popoldne ob 19. uri vabi na KONCERT, ki bo v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah. Zaigrali nam bodo iz bogate zakladnice POPularne glasbe.

HVALA članom Druge skupine Zg. Brnik, ki so očistili cerkev. Na vrsti je Prva skupina Dvorje.

Oznanila binkoštne nedelje; 28. maj 2023

Jernej Marenk Aktualno, Novice, Oznanila

GODOVI V TEM TEDNU:

• ponedeljek: Maksim Emonski, škof
• torek: Kancijan in drugi Oglejski mučenci
• sreda: Obiskanje Device Marije
• četrtek: Justin, mučenec
• petek: Erazem, škof
• sobota: Karel Lwanga in drugi ugandski mučenci
• nedelja: SVETA TROJICA; Frančišek Caracciolo, redovni ustanovitelj

HVALA ZA DAROVE, ki ste jih namenili za Cerkev.

VEROUKARJI BODO ta teden opravili sveto spoved in prejeli veroučna spričevala.

BLAGOSLOV OBNOVLJENE STREHE IN NOVEGA STRELOVODA NA CERKVI SV. DUHA V ČEŠNJEVKU bo na dan žegnanja, 28. maja, ob 16.00. Nadškof msgr. Stanislav Zore bo med sveto mašo blagoslovil streho in strelovod. Sredstva za opravljena dela so zagotovili krajani Češnjevka, Občina Cerklje na Gorenjskem in župnija iz darov.

PRIJAVNICA ZA SREČANJE ZAKONSKIH JUBILANTOV je objavljena v župnijskem pismu in na župnijski internetni strani. Izpolnjeno prijavnico vrnite v nabiralnik do 11. junija.

ŽUPNIJSKI DAN bomo letos obhajali v nedeljo, 4. junija. Sveta maša bo v Cerkljah ta dan le ob 10.00. Sveto mašo bo vodil kapucin brat Luka Modic.

CERKLJANSKI ORATORIJ BO LETOS POTEKAL od ponedeljka, 3. julija, do sobote, 8. julija. Vabljeni so vsi osnovnošolci do vključno 8. razreda in vsi otroci, ki bodo jeseni začeli hoditi v šolo. Izpolnjeno prijavnico in prispevek lahko oddate do 24. junija na DMC-ju v času uradnih ur.

VEČ O ŽUPNIJSKIH DOGODKIH si preberite v novem Župnijskem pismu.

GODBA CERKLJE vas v nedeljo, 4. junija, ob 19. uri vabi na POPOLN KONCERT na trg pred cerkvijo v ADERGASU. Zaigrali vam bodo iz bogate zakladnice POPularne glasbe. V primeru slabe vremenske napovedi bo koncert v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah.

HVALA staršem prvoobhajancev, ki so očistili cerkev. Na vrsti je Druga skupina Zg. Brnik.

Oznanila 7. velikonočne nedelje; 21. maj 2023

Jernej Marenk Aktualno, Novice, Oznanila

GODOVI V TEM TEDNU:

  • ponedeljek: Marjeta, redovnica
  • torek: Renata, spokornica
  • sreda: Marija, Pomočnica kristjanov (Marija pomagaj)
  • četrtek: Gregor VII., papež
  • petek: Filip Neri, duhovnik
  • sobota: bl. Alojzij Grozde
  • nedelja: BINKOŠTI; Anton Julijan, mučenec

HVALA ZA DAROVE, ki ste jih namenili za Cerkev.

TRIDNEVNICA PRED PRVIM SVETIM OBHAJILOM se začne v sredo, 24. maja. V času tridnevnice bo priložnost opraviti sveto spoved posebej za starše prvoobhajancev in družinske člane. Na razpolago bo spovednik od drugje.

SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA bomo obhajali v soboto, 27. maja. Klopi v cerkvi bodo na dan slovesnosti rezervirane za slavljence in njihove najožje družinske člane.

S SLOVESNIM PRAZNIKOM BINKOŠTI, ki ga bomo letos praznovali v nedeljo, 28. maja, bomo v Katoliški cerkvi sklenili velikonočni čas. Praznik obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh.

CERKLJANSKI ORATORIJ bo letos potekal od ponedeljka, 3. julija, do sobote, 8. julija. Čez teden bo z nami hobit Bilbo, eden od domišljijskih junakov velikega pisatelja Tolkiena. Vse otroke, ki bodo septembra začeli obiskovati prvi razred osnovne šole, pa tudi vse osnovnošolce do vključno 8. razreda vabimo, da skupaj z nami stopijo na oratorijsko pot. Zaradi lažje organizacije bomo omejili število udeležencev na 250. Otroke na oratorij lahko prijavite do 25. junija, izpolnjene prijavnice in prispevke zbiramo na Družinskem in mladinskem centru v času uradnih ur. Prijavnice lahko dobite pri izhodu cerkve, na oratorijski Facebookovi strani in na spletni strani DMC. Ekipa cerkljanskih animatorjev vas že nestrpno pričakuje in se veseli vsakega prijavljenega otroka, ostalim župljanom pa se priporočamo v molitev.

BLAGOSLOV OBNOVLJENE STREHE IN NOVEGA STRELOVODA NA CERKVI SV. DUHA V ČEŠNJEVKU bo na dan žegnanja, 28. maja, ob 16.00. Nadškof msgr. Stanislav Zore bo med sveto mašo blagoslovil streho in strelovod. Sredstva za opravljena dela so zagotovili krajani Češnjevka, Občina Cerklje na Gorenjskem in župnija iz darov.

DAN ZA MAGNIFIKAT bo na Brezjah v soboto, 27. maja, ob 9.30. Čakajo vas zanimive delavnice, ogled muzeja, čas za spoved in molitev. Romarsko mašo bo ob 16. uri daroval nadškof Stanislav Zore.

HVALA članom Prve skupine Zg. Brnik, ki so očistili cerkev. Na vrsti so družine prvoobhajancev.

Sporočilo svetega očeta za post 2022 – I. in II. del

Jernej Marenk Aktualno, Oznanila

»Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. Dokler torej še utegnemo, delajmo dobro vsem« (Gal 6,9-10a). 

Slovenski škofje so na 128. redni seji SŠK, ki je bila 3. januarja 2022 v Murski Soboti sklenili, da se bo dve nedelji pred postnim časom v slovenskih cerkvah bralo pismo papeža Frančiška.

I. del
7. NEDELJA MED LETOM, 20. FEBRUARJA 2022

Dragi bratje in sestre,

post je ugoden čas za osebno in skupnostno spreobrnjenje, ki nas vodi do velike noči umrlega in vstalega Jezusa Kristusa. Za postno pot 2022 bo dobro, če bomo premišljevali ob spodbudi sv. Pavla Galačanom: »Ne naveličajmo se delati dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. Dokler torej še utegnemo (kairós), delajmo dobro vsem« (Gal 6,9-10a).

1. SETEV IN ŽETEV

V tem odlomku apostol opozori na Jezusu tako ljubo podobo o setvi in žetvi (prim. Mt 13). Sv. Pavel nam govori o chairósu; ugodnem času za sejanje dobrega zaradi žetve. Kaj je za nas ta ugodni čas? Vsekakor je to post, vendar je to tudi vse zemeljsko bivanje, katerega podoba je na nek način post.[1] V našem življenju prevečkrat prevladujejo pohlep in oholost, želja po imetju, kopičenju in trošenju, kakor kaže neumnež v evangeljski priliki, ki je mislil, da je njegovo življenje varno in srečno zaradi velike žetve, ki jo je spravil v svoje žitnice (prim. Lk 12,16-21). Post nas vabi k spreobrnjenju, k spremembi miselnosti, da bi življenje svoje resnice in lepote ne imelo toliko v imetju kot v dajanju, ne toliko v kopičenju kot v sejanju dobrega in v medsebojni podelitvi.

Prvi poljedelec je Bog sam, ki velikodušno »še naprej seje med človeštvom semena dobrega« (okrožnica Vsi smo bratje, 54). V postu smo poklicani, da odgovorimo na Božji dar, tako da sprejmemo njegovo Besedo, ki je »živa in dejavna« (Heb 4,12). Vztrajno poslušanje Božje besede dozori pripravljeno poslušnost njegovemu delovanju (prim. Jak 1,21), ki daje rodovitnost našemu življenju. Če nas že to razveseli, koliko večji je šele klic, naj bomo »Božji sodelavci« (1 Kor 3,9), ko dobro izrabimo sedanji čas (prim. Ef 5,16) in tudi mi sejemo z dobrimi deli. Klica k sejanju dobrega ne smemo gledati kot breme, ampak kot milost, s katero nas Stvarnik hoče dejavno združiti s svojo rodovitno velikodušnostjo.

In žetev? Mar ni vsa setev zaradi letine? Vsekakor. Tesno povezavo med setvijo in žetvijo potrjuje že sam sv. Pavel, ki pravi: »Kdor varčno seje, bo tudi varčno žel, kdor pa obilno seje, bo tudi obilno žel« (2 Kor 9,6). Za kakšno letino pa gre? Prvi sad posejanega dobrega imamo sami v sebi in v naših vsakdanjih odnosih, tudi v najmanjših dejanjih dobrote. V Bogu ni izgubljeno nobeno, še tako majhno dejanje ljubezni in noben »velikodušen trud« (prim. apostolska spodbuda Veselje evangelija, 279). Kot se drevo pozna po sadovih (prim. Mt 7,16.20), tako je življenje, ki je polno dobrih del, svetlo (prim. Mt 5,14-16) in prinaša Kristusov vonj v svet (prim. 2 Kor 2,15). Služenje Bogu, ki je osvobojeno greha, zori sadove posvečenja za zveličanje vseh (prim. Rim 6,22).

V resnici nam je dano videti samo majhen del sadu tega, kar sejemo, saj po evangeljskem pregovoru »eden seje, drugi žanje« (Jn 4,37). Ravno s sejanjem v dobro drugih sodelujemo pri Božji velikodušnosti: »Zelo plemenito je, če nam uspe sprožiti procese, katerih sadove bodo pobirali drugi, v upanju na skrito moč dobrega, ki se seje« (okrožnica Vsi smo bratje, 196). Sejanje dobrega za druge nas osvobaja ozke logike osebne koristi ter daje našim dejanjem navdahnjenost zastonjskosti ter nas vključuje v čudovito obzorje dobrohotnih Božjih načrtov.

Božja beseda še bolj razširi in dvigne naš pogled: oznanja nam, da je najbolj resnična žetev eshatološka žetev, žetev poslednjega dne, dne brez sončnega zahoda. Dopolnjeni sad našega življenja in naših dejanj je »sad za večno življenje« (Jn 4,36), ki bo naš »zaklad v nebesih« (Lk 12,33; 18,22). Sam Jezus uporablja podobo semena, ki umre v zemlji in obrodi sad, da izrazi skrivnost svoje smrti in vstajenja (prim. Jn 12,24); sv. Pavel pa jo ponovi, da spregovori o vstajenju našega telesa: »Seje se v propadljivosti, obuja pa v nepropadljivosti. Kar se seje v nečasti, vstaja v veličastvu. Kar se seje v slabosti, vstaja v moči. Seje se duševno telo, vstaja duhovno telo« (1 Kor 15,42-44). To upanje je velika luč, ki jo vstali Kristus prinaša na svet: »Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni. Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali« (1 Kor 15,19-20), da bi bili tisti, ki so z njim globoko združeni v ljubezni »v podobnosti njegove smrti« (Rim 6,5), z njim združeni tudi v njegovem vstajenju za večno življenje (prim. Jn 5,29): »Takrat bodo pravični svetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta« (Mt 13,43).

II. del
8. NEDELJA MED LETOM, 27. FEBRUARJA 2022

2. »NE NAVELIČAJMO SE, KO DELAMO DOBRO«

Kristusovo vstajenje oživlja zemeljske upe z »velikim upanjem« na večno življenje in vnaša seme odrešenja že v sedanji čas (prim. Benedikt XVI., okrožnica Rešeni v upanju, 3; 7). Ob bridkem razočaranju zaradi tolikih porušenih sanj, ob zaskrbljenosti zaradi izzivov, ki grozijo, ob malodušju zaradi revščine naših sredstev smo v skušnjavi, da bi se zaprli v svoj individualistični egoizem in se zatekli v brezbrižnost do trpljenja drugih. Dejansko so tudi najboljši viri omejeni: »Mladeniči omagujejo in pešajo, mladci se spotikajo in padajo« (Iz 40,30). Toda Bog »Omagujočemu daje moč, onemoglemu povečuje vzdržljivost. […] tisti pa, ki zaupajo v Gospoda, obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli, tekajo, pa ne opešajo, hodijo, pa ne omagajo« (Iz 40,29.31). Postni čas nas kliče, naj svojo vero in upanje položimo v Gospoda (prim. 1 Pt 1,21), saj lahko samo s pogledom, uprtim v vstalega Jezusa Kristusa (prim. Heb 12,2) mogli sprejeti apostolovo spodbudo: »Ne naveličajmo se, ko delamo dobro« (Gal 6,9).

Ne naveličajmo se moliti. Jezus je učil, da je treba »vedno moliti in se ne naveličati« (Lk 18,1). Moliti moramo, ker potrebujemo Boga. Nevarna utvara je, da zadoščamo sami sebi. Če smo v pandemiji neposredno spoznali svojo osebno in družbeno krhkost, naj nam ta post omogoči, da bomo doživeli tolažbo vere v Boga, brez katere ne moremo imeti trdnosti (prim. Iz 7,9). Nihče se ne reši sam, ker smo vsi v istem čolnu sredi viharjev zgodovine;[1] predvsem pa se nihče ne reši brez Boga, saj samo velikonočna skrivnost Jezusa Kristusa daje zmago nad temnimi vodami smrti. Vera nas ne oprosti življenjskih stisk, nam pa omogoči, da gremo preko njih združeni z Bogom v Kristusu v velikem upanju, ki ne razočara in katerega poroštvo je ljubezen, ki jo je Bog izlil v naša srca po Svetem Duhu (prim. Rim 5,1-5).

Ne naveličajmo se ruvati zla iz svojega življenja. Telesni post, h kateremu nas kliče post, naj okrepi našega duha za boj proti grehu. Ne naveličajmo se prositi za odpuščanje v zakramentu pokore in sprave, saj vemo, da se Bog nikoli ne naveliča odpuščati.[2] Ne naveličajmo se boriti proti poželenju, proti tisti slabosti, ki sili k sebičnosti in k vsakemu zlu, in je v teku stoletij našla različne poti, po katerih je človeka pahnila v greh (prim. Vsi smo bratje, 166). Ena od teh poti je nevarnost zasvojenosti od digitalnih medijev, ki osiromaši človeške odnose. Post je ugoden čas, da se upremo tem pastem in namesto tega gojimo celovitejšo človeško komunikacijo (prim. prav tam, 43), ki jo sestavljajo »resnična srečanja« (prav tam, 50), iz oči v oči.

Ne naveličajmo se delati dobro v dejavni ljubezni do bližnjega. V tem postu delimo miloščino z veseljem (prim. 2 Kor 9,7). Bog, »ki sejalcu priskrbi seme in kruh za živež« (2 Kor 9,10), poskrbi za vsakega izmed nas ne le, da bi imeli hrano, ampak tudi da bi mogli biti velikodušni v dobrih delih do drugih. Če je res, da je vse naše življenje čas za sejanje dobrega, na poseben način izkoristimo ta postni čas, da bomo poskrbeli za tiste, ki so nam blizu, da se približamo tistim bratom in sestram, ki so ranjeni na poti življenja (Prim. Lk 25-37). Post je ugoden čas za iskanje in ne za izogibanje tistim, ki potrebujejo pomoč; da pokličemo in ne da se ne menimo za tiste, ki si želijo lepo besedo in da jih nekdo posluša; da obiskujemo in ne da zapuščamo tiste, ki trpi v osamljenosti. Uresničujmo poziv k delanju dobrega vsem, vzemimo si čas za ljubezen do najmanjših in nezaščitenih, do zapuščenih in prezrtih, do diskriminiranih in odrinjenih (prim. okrožnica Vsi smo bratje, 193).

3. »ČE SE NE UTRTUDIMO, BOMO OB SVOJEM ČASU ŽELI«

Post nas spominja, da »blaginje, pa tudi ljubezni, pravičnosti in vzajemnosti ne dosežemo enkrat za vselej; zanje se moramo boriti iz dneva v dan« (prav tam, 11). Prosimo torej Boga za potrpežljivo stanovitnost poljedelca (prim. Jak 5,7), da se ne bomo utrudili pri delanju dobrega, korak za korakom. Kdor pade, naj stegne roko k Očetu, ki nas vedno dvigne. Kdor je izgubljen, prevaran od zapeljevanja hudobca, naj ne odlaša z vrnitvijo k Njemu, »ki je velik v odpuščanju« (Iz 55,7). V tem času spreobrnjenja, v katerem najdemo oporo v Božji milosti in v občestvu Cerkve, se ne naveličajmo sejati dobro. Post pripravlja tla, molitev namaka, ljubezen daje rodovitnost. V veri imamo zagotovilo, da »če se ne utrdimo, bomo ob svojem času želi« in da bomo z darom vztrajnosti dosegli obljubljene darove (prim. Heb 10,36) za odrešenje sebe in drugih (prim. 1 Tim 4,16). Ko živimo bratsko ljubezen do vseh, smo združeni s Kristusom, ki je dal svoje življenje za nas (prim. 2 Kor 5,14-15), in vnaprej okušamo veselje nebeškega kraljestva, ko bo Bog »vse v vsem« (1 Kor 15,28).

Naj nam Devica Marija, iz katerega naročja je vzbrstel Odrešenik in ki je »vse shranila in premišljevala v svojem srcu« (Lk 2,19), pridobi dar potrpežljivosti in naj nam bo blizu s svojo materinsko prisotnostjo, da bo ta čas spreobrnjenja obrodil sadove večnega odrešenja.

Rim, Sv. Janez v Lateranu, 11. novembra 2021, god sv. Martina, škofa.

Frančišek

Seznam izbranih članov župnijskega pastoralnega sveta 2021-2026

Jernej Marenk Aktualno, Novice, Oznanila
  1. ČLANI PO SLUŽBI:

JERNEJ MARENK, župnik
MARTIN LEBAN, kaplan
TONE MARINKO, duhovni pomočnik

  1. VODITELJI IN DELEGATI POSAMEZNIH SKUPIN:

DAMIJAN MOČNIK, pevci
SLAVI SNEDEC, Marijin vrtec
IRENA ZAJEC, Društvo DMC

  1. IZVOLJENI ČLANI:

ALBINA ATLIJA, Dvorje
MATJAŽ JAGODIC, Cerklje
MIHA JANHAR, Lahovče
IRENA LAMPE SLEMC, Sp. Brnik
ANDREJA ROPOTAR JAGODIC, Sveti Lenart
DAVID RUPNIK, Šenturška Gora
MATEJ TIČAR, Zalog
TINE ZEVNIK, Grad
ANA ŽAGAR, Cerklje
MARUŠA ŽLEBIR, Zg. Brnik

  1. PO ŽUPNIKOVEM IMENOVANJU:

DAMIJANA BOŽIČ MOČNIK, Cerklje
MARCEL KEPIC, Pšenična Polica
JOSIP MIHALIC, Cerklje

Žegnanje na Krvavcu

Jernej Marenk Aktualno, Novice, Oznanila

KAPELA MARIJE SNEŽNE NA KRVAVCU

V nedeljo, 18. avgusta, je minilo natanko 90 let od blagoslova Plečnikove kapelice na Krvavcu. Ob okroglem jubileju je sveto mašo na Krvavcu daroval prelat Jožef Lap, stolni prošt, ob somaševanju domačega župnika Jerneja Marenka in duhovnika Pavla Juhanta.

 

NEKAJ ZGODOVINSKIH DEJSTEV
Ob blagoslovu Planinskega doma na Krvavcu 6. septembra 1925 – postavilo ga je Slovensko planinsko društvo – je bila dana pobuda, da se v bližini zgradi kapela za obiskovalce doma. Po posredovanju kamniških frančiškanov, ki so kasneje tudi vodili gradnjo, je v letu 1926 načrte zanjo pripravil arhitekt Jože Plečnik, ki je bil frančiškanski tretjerednik.

Plečnik je pri izvedbi ves čas sodeloval in jo skrbno nadzoroval. Kapelo so gradili dve leti, večinoma s sredstvi, zbranimi preko Slovenskega planinskega društva.

18. avgusta 1929 jo je ob veliki zbrani množici in prisotnosti arhitekta Plečnika blagoslovil škof Gregorij Rožman, ki je obenem blagoslovil tudi na novo zgrajeno Kriško planino, ki je bila v lasti nove Pašne zadruge. V prvem desetletju je imela kapelica Marije Snežne na Krvavcu status zasebne kapele v oskrbi Aljaževega kluba iz Ljubljane, od 1939 pa pripada naši župniji. Že od začetka je namenjena tako pastirjem kot planincem.

 

ROKOPIS PRIDIGE ŠKOFA ROŽMANA OB BLAGOSLOVU KAPELE LETA 1929

BESEDILO ŠKOFOVE PRIDIGE IZ LETA 1929 NA KRVAVCU
Naj prvo blagoslovili planino in hleve. Zelo lepe molitve z litanijami vseh svetnikov: Delo in trud, ki ga imate z živino, pašo itd. naj Bog blagoslovi – od Božjega blagoslova vse odvisno, zastonj delo, ako Božjega blagoslova ni, uspeh dela ni trajen, vse se naj kadi, da nikjer nič ni. Blagoslovi naj tako, da bo od paše in živine primernega užitka dosti in blagostanje, da brez morečih službi Boga služili, se mu zahvaljevali in bo tako vse vaše delo in življenje v Njegovo slavo.

Blagoslov kapelice:

Zakaj tu gori kapelica? Zakaj pa so po vseh hribih bele cerkvice? Mišljenje in čustvovanje naših prednikov je bilo tako: na pokrajinsko najlepših točkah, kjer naposled obsežen, kjer lepote stvarstva in mogočnost posebno vidna – tam so lažje, najvztrajnejše molili k Bogu, tam sproščeni skrbi in težav vsakdanjosti bili Bogu bližji, bili boljši, kar jih je v dolini, v vasi, soseski ločilo, to je doli ostalo, na višavah so si bili bolj bratje, je vladala ljubezen – zato ker so bili Bogu bližji, so se zbližali tudi med seboj. Iz te miselnosti so gradili bele cerkvice po hribih, ki so tako značilne za naše kraje.

Iz iste miselnosti je bila zidana ta kapelica na Krvavcu – za domačine in turiste. Kdor z odprtimi očmi in z dovzetnim srcem hodi v planine – bodisi na delo, bodisi na oddih – pride z naravnost doslednostjo v naročje Boga, do spoznanja Stvarnika, ki se nikjer čudovitejši in navzočnejši ne kaže kakor v gorah in pa na morju.

Glejte – pred nami se razprostira vsa lepota in ljubkost naše zemlje, ki živi vas in je vaše prednike, preznojena z njihovim in vašim znojem, posvečena z njihovim in vašim delom, ki je grobove tolikih rodov, ki so živeli na njej, ki za vas pripravlja istotako tisti temni grob – poglejte to zemljo, ki jo Bog ustvaril v toliki lepoti, za vas, vsem jo dal v bivališče in obdelovanje.

Okrog in okrog pa venec gora, v nebo kipečih skalnatih vrhov – veličastvo božje moči, ki je z lahkoto, z migljajem svojega prsta dvignil ogromne skale, ki gledajo k višku, kakor bi bili okameneli od zamaknjenja nad božjo veličino in svetostjo.

Kdor preprosto in dovzetno gleda zazre roko božjo v vsem tem lepem in veličastnem stvarstvu in samoposebi umevno se mu zdi, da moli in počasti svojega Boga na takem kraju, kjer se mu Bog v čudežih stvarstva tako izvirno in čudovito razodeva.

Za koga vse to? Za nas! Da uživamo in vabimo vse. Da se veselimo lepote, in kar ta zemlja rodi, da nam služi v hrano in vsestransko uporabo.

Ko gledamo vso to stvarstvo, spoznajmo tudi to, kam nam roka vsemogočnega kaže – da je pri Njem naš cilj, da tisto hrepenenje, ki nas žene v gore, v Njem najde popolno , da je tudi ta čudni klic planin, ki ga začujemo v sebi in mu moramo slediti (hudo nam je, če ne moremo), tudi ta klic je v resnici klic samega Boga, ki nas k sebi kliče, ki vabi, da preko vidnega stvarstva spoznamo Njega, ki je Stvarnik vse lepote in veličine, da vzljubimo Njega, ki kot oče z lepoto in krasoto obdal naše bivališče, da gremo k Njemu, dokler v Njem ne najdemo pravost sreče in radosti, pa tudi spoznanja in resnici.

Da bi to tem bolj spoznali, da bi s tem gotoveje prišli k Bogu svojemu, v to naj služi tudi ta kapelica, ki nas še bolj spominja Boga, nam nudi priložnost, da ga molimo in počastimo. Tako nas bodo planine in planinstvo poplemenitilo. Ne podivjaki (pastirji), ne razbeganosti napredovati (turisti) v hribih, ampak v plemenitem mišljenju in ljubezni medsebojni, da si vpričo božje vsemogočnosti stojimo nasproti kot človek človeku, kot božja stvar božji stvari, kot otroci istega Očeta, ki je nad nami.

V to naj služi ta kapelica – naj bo tu kraj, kjer telo in duša ozdravi, se napije zraka, sonca, pa tudi milosti in božjega blagoslova. Amen. Deo gratias!

Oratorij 2019: imaš moč!

Jernej Marenk Aktualno, Novice, Oznanila

Prijavnica na oratorij 2019

Tudi letos bo prvi julijski teden na župnijskem dvorišču živahno. Po njem bo stopalo preko 300 parov nog, ki bodo letos sledile liku slovenske pripovedke, Petru Klepcu. Bog mu je dal moč, moč, ki bi jo lahko uporabil za maščevanje in upor, a on se odloči za odpuščanje, pomoč, delovanju v skladu s spoznanjem … Vsak dan se bomo poglobili v eno od teh vrednot, razvijali svoje talente na delavnicah in se razgibali pri velikih igrah. Vmes pa ne bo manjkalo časa za petje, molitev, igro itd. Lepo vabimo vse osnovnošolske otroke do 8. razreda in tiste, ki boste s prihodnjim šolskim letom pričeli hoditi v šolo.

Če želite svojega otroka prijaviti na oratorij morate prijavnico s prispevkom prinesti v župnišče ali na DMC v času uradnih ur. V kolikor imate še kakršnokoli vprašanje, nam lahko pišete na cerklje.oratorij@gmail.com.

Izlet v Terme Čatež

Jernej Marenk Aktualno, Nerazporejeno, Novice, Oznanila

V soboto, 2. septembra, smo se kljub slabem vremenu g. župnik, učiteljica glasbe in naša zborovodkinja Irma, starši – spremljevalci in poln avtobus pojočih otrok, pevcev in ministrantov, z veselimi obrazi odpravili v Terme Čatež.

Ob osmi uri zjutraj nas je že čakal avtobus. Najprej nas je g. župnik nagovoril, za srečno vožnjo smo tudi zmolili. V ospredju avtobusa je bilo zelo živahno, ker nas je g. župnik spraševal o Jezusovih čudežih v zvezi z vodo. Celo pot do tja se ni slišal niti kanček tišine, temveč kitara in vse vrste pesmi. V preddverju term smo pojedli malico in se nato napotili v garderobe. Preoblekli smo se v kopalke in hiteli do bazenov.

Tam smo plavali, se potapljali in skakali v vodo. Imeli so tudi vodne tobogane, ki smo jih z veseljem preizkusili. Najbolj pogumni so se spustili po toboganu imenovanem Planica. Po dveh urah in pol smo se sestradani odpravili na kosilo – sendviče in pijačo. Ko smo imeli želodčke polne, smo šli plavat v bazen z valovi. Na oranžnem toboganu se nam je pridružil tudi gospod župnik, ki nas je z velikim zadovoljstvom “tunkal”. A na žalost se mora vse veselje enkrat končati. Preoblekli smo se in si posušili lase. Nato smo naredili skupinsko sliko in se odpravili v avtobus. Na poti proti Cerkljam smo skoraj vsi zaspali, saj smo bili zelo utrujeni. Pred župniščem so nas že čakali starši.

Na izletu smo se imeli zelo lepo, zato upamo, da ga bomo lahko prihodnje leto ponovili.