Oznanila 13. nedelje med letom; 26. junij 2022

Jernej Marenk Aktualno, Novice, Oznanila

GODOVI MED TEDNOM:
• ponedeljek: Ema Krška, kneginja
• torek: Irenej Lyonski, škof in mučenec
• sreda: PETER IN PAVEL, prvaka apostolov
• četrtek: Prvi rimski mučenci
• petek: Estera, svetopisemska žena
• sobota: Ptujskogorska Mati Božja
• nedelja: 14. NEDELJA MED LETOM; Tomaž, apostol

HVALA ZA DAROVE, ki ste jih namenili za Cerkev.

PRVI PETEK V MESECU obhajamo v tem tednu. Priložnost za spoved bo v četrtek, petek in soboto pred mašo.

OBISK BOLNIH IN STAREJŠIH PO DOMOVIH bo v torek na Šenturški Gori in v petek po ostalih vaseh. Če še kdo želi obisk duhovnika, naj sporoči v župnišče.

NOVOMAŠNA – DVOJNA – ŠTEVILKA katoliškega tednika Družina je na voljo pri tisku. Izvod stane 5,40 evra.

URADNE URE V ŽUPNIŠČU bodo ves teden po objavljenem razporedu.

ŽEGNANJE NA ŠENTURŠKI GORI bomo praznovali prihodnjo nedeljo.

VSI OTROCI STE LEPO VABLJENI, da se prijavite na oratorij. Prijave zbiramo do 27. junija oz. do zapolnitve mest, kar je 250 otrok.

V DNEH PRED ORATORIJEM bodo animatorji zbirali razne materiale za izvedbo delavnic in velikih iger. Seznam potrebnih stvari bodo objavili na FB strani, visel pa bo tudi v prostorih DMC-ja.

GOSPODINJE, KI BI BILE PRIPRAVLJENE POMAGATI pri pripravi malice za otroke in animatorje na oratoriju v dopoldanskem času, vabimo, da se oglasite na DMC-ju in pustite svoj kontakt. Kontaktirali vas bomo teden pred oratorijem. Že vnaprej iskrena hvala za vsak odziv.

DMC ZBIRA STAR PAPIR do jutrišnjega ponedeljka, 27. junija. Hvala za pomoč pri zbiranju.

GODBA CERKLJE vas to nedeljo, 26. junija, ob 19. uri, vabi v Adergas, na trg pred cerkvijo, na koncert GODBA NA VALOVIH. V primeru slabe vremenske napovedi bo prireditev v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika.

HVALA ČLANOM Skupine Poženik, ki so očistili cerkev. Na vrsti je Druga skupina Cerklje.

Nastanitev ukrajinskih beguncev v župnišču na Šenturški Gori

Jernej Marenk Aktualno, Novice

BEGUNSKI VAL je že preplavil države v ukrajinski soseščini, počasi pa se število mater in otrok, ki se umikajo pred vojno, veča tudi pri nas. Dolžni smo jim izkazati sočutje in solidarnost in jim v hudi preizkušnji po svojih močeh pomagati.

Tri Ukrajinske družine prihajajo jutri, v ponedeljek, na Šenturško Goro. Zavetje jim bo nudilo župnišče, sprejela jih bo in zanje poskrbela cela župnija. Župnišče na Šenturški Gori je v veliki meri primerno opremljeno za njihovo bivanje. Karitas je poskrbela za postelje in prve pakete hrane.

Za dostojno bivanje potrebujemo še nekaj predmetov, in sicer:
–       dve enodelni in eno dvodelno omaro za shranjevanje obleke,
–       tri manjše fotelje (2x enosed in 1x dvosed),
–       tri manjše klubske mizice,
–       tri stojala za sušenje perila.

Kdor bi kaj od naštetega lahko prispeval, naj to sporoči g. Franciju Vrhovniku na telefonsko št. 031 301 231. Prosimo vas, da sporočite čim prej, če je le mogoče še danes do večera, da bomo v ponedeljek dopoldne organizirali prevoz stvari.

Če bomo potrebovali še druge pripomočke, bomo objavili na župnijski spletni strani.

Če kdo želi nameniti materialno pomoč, jo lahko nakaže na transakcijski račun Župnijske karitas Cerklje. Številka računa je objavljena na župnijski internetni strani. (Naziv: ŽUPNIJSKA KARITAS CERKLJE NA GORENJSKEM; Trg Davorina Jenka 14, 4207 Cerklje. Davčna številka: 88675807. Številka računa: SI56 0433 1000 2900 415, NOVA KBM d.d.)

Poleg naštetega smo vsi skupaj vabljeni, da zanje tudi molimo in jim tako nudimo duhovno oporo.

Sporočilo svetega očeta za post 2022 – I. in II. del

Jernej Marenk Aktualno, Oznanila

»Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. Dokler torej še utegnemo, delajmo dobro vsem« (Gal 6,9-10a). 

Slovenski škofje so na 128. redni seji SŠK, ki je bila 3. januarja 2022 v Murski Soboti sklenili, da se bo dve nedelji pred postnim časom v slovenskih cerkvah bralo pismo papeža Frančiška.

I. del
7. NEDELJA MED LETOM, 20. FEBRUARJA 2022

Dragi bratje in sestre,

post je ugoden čas za osebno in skupnostno spreobrnjenje, ki nas vodi do velike noči umrlega in vstalega Jezusa Kristusa. Za postno pot 2022 bo dobro, če bomo premišljevali ob spodbudi sv. Pavla Galačanom: »Ne naveličajmo se delati dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. Dokler torej še utegnemo (kairós), delajmo dobro vsem« (Gal 6,9-10a).

1. SETEV IN ŽETEV

V tem odlomku apostol opozori na Jezusu tako ljubo podobo o setvi in žetvi (prim. Mt 13). Sv. Pavel nam govori o chairósu; ugodnem času za sejanje dobrega zaradi žetve. Kaj je za nas ta ugodni čas? Vsekakor je to post, vendar je to tudi vse zemeljsko bivanje, katerega podoba je na nek način post.[1] V našem življenju prevečkrat prevladujejo pohlep in oholost, želja po imetju, kopičenju in trošenju, kakor kaže neumnež v evangeljski priliki, ki je mislil, da je njegovo življenje varno in srečno zaradi velike žetve, ki jo je spravil v svoje žitnice (prim. Lk 12,16-21). Post nas vabi k spreobrnjenju, k spremembi miselnosti, da bi življenje svoje resnice in lepote ne imelo toliko v imetju kot v dajanju, ne toliko v kopičenju kot v sejanju dobrega in v medsebojni podelitvi.

Prvi poljedelec je Bog sam, ki velikodušno »še naprej seje med človeštvom semena dobrega« (okrožnica Vsi smo bratje, 54). V postu smo poklicani, da odgovorimo na Božji dar, tako da sprejmemo njegovo Besedo, ki je »živa in dejavna« (Heb 4,12). Vztrajno poslušanje Božje besede dozori pripravljeno poslušnost njegovemu delovanju (prim. Jak 1,21), ki daje rodovitnost našemu življenju. Če nas že to razveseli, koliko večji je šele klic, naj bomo »Božji sodelavci« (1 Kor 3,9), ko dobro izrabimo sedanji čas (prim. Ef 5,16) in tudi mi sejemo z dobrimi deli. Klica k sejanju dobrega ne smemo gledati kot breme, ampak kot milost, s katero nas Stvarnik hoče dejavno združiti s svojo rodovitno velikodušnostjo.

In žetev? Mar ni vsa setev zaradi letine? Vsekakor. Tesno povezavo med setvijo in žetvijo potrjuje že sam sv. Pavel, ki pravi: »Kdor varčno seje, bo tudi varčno žel, kdor pa obilno seje, bo tudi obilno žel« (2 Kor 9,6). Za kakšno letino pa gre? Prvi sad posejanega dobrega imamo sami v sebi in v naših vsakdanjih odnosih, tudi v najmanjših dejanjih dobrote. V Bogu ni izgubljeno nobeno, še tako majhno dejanje ljubezni in noben »velikodušen trud« (prim. apostolska spodbuda Veselje evangelija, 279). Kot se drevo pozna po sadovih (prim. Mt 7,16.20), tako je življenje, ki je polno dobrih del, svetlo (prim. Mt 5,14-16) in prinaša Kristusov vonj v svet (prim. 2 Kor 2,15). Služenje Bogu, ki je osvobojeno greha, zori sadove posvečenja za zveličanje vseh (prim. Rim 6,22).

V resnici nam je dano videti samo majhen del sadu tega, kar sejemo, saj po evangeljskem pregovoru »eden seje, drugi žanje« (Jn 4,37). Ravno s sejanjem v dobro drugih sodelujemo pri Božji velikodušnosti: »Zelo plemenito je, če nam uspe sprožiti procese, katerih sadove bodo pobirali drugi, v upanju na skrito moč dobrega, ki se seje« (okrožnica Vsi smo bratje, 196). Sejanje dobrega za druge nas osvobaja ozke logike osebne koristi ter daje našim dejanjem navdahnjenost zastonjskosti ter nas vključuje v čudovito obzorje dobrohotnih Božjih načrtov.

Božja beseda še bolj razširi in dvigne naš pogled: oznanja nam, da je najbolj resnična žetev eshatološka žetev, žetev poslednjega dne, dne brez sončnega zahoda. Dopolnjeni sad našega življenja in naših dejanj je »sad za večno življenje« (Jn 4,36), ki bo naš »zaklad v nebesih« (Lk 12,33; 18,22). Sam Jezus uporablja podobo semena, ki umre v zemlji in obrodi sad, da izrazi skrivnost svoje smrti in vstajenja (prim. Jn 12,24); sv. Pavel pa jo ponovi, da spregovori o vstajenju našega telesa: »Seje se v propadljivosti, obuja pa v nepropadljivosti. Kar se seje v nečasti, vstaja v veličastvu. Kar se seje v slabosti, vstaja v moči. Seje se duševno telo, vstaja duhovno telo« (1 Kor 15,42-44). To upanje je velika luč, ki jo vstali Kristus prinaša na svet: »Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni. Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali« (1 Kor 15,19-20), da bi bili tisti, ki so z njim globoko združeni v ljubezni »v podobnosti njegove smrti« (Rim 6,5), z njim združeni tudi v njegovem vstajenju za večno življenje (prim. Jn 5,29): »Takrat bodo pravični svetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta« (Mt 13,43).

II. del
8. NEDELJA MED LETOM, 27. FEBRUARJA 2022

2. »NE NAVELIČAJMO SE, KO DELAMO DOBRO«

Kristusovo vstajenje oživlja zemeljske upe z »velikim upanjem« na večno življenje in vnaša seme odrešenja že v sedanji čas (prim. Benedikt XVI., okrožnica Rešeni v upanju, 3; 7). Ob bridkem razočaranju zaradi tolikih porušenih sanj, ob zaskrbljenosti zaradi izzivov, ki grozijo, ob malodušju zaradi revščine naših sredstev smo v skušnjavi, da bi se zaprli v svoj individualistični egoizem in se zatekli v brezbrižnost do trpljenja drugih. Dejansko so tudi najboljši viri omejeni: »Mladeniči omagujejo in pešajo, mladci se spotikajo in padajo« (Iz 40,30). Toda Bog »Omagujočemu daje moč, onemoglemu povečuje vzdržljivost. […] tisti pa, ki zaupajo v Gospoda, obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli, tekajo, pa ne opešajo, hodijo, pa ne omagajo« (Iz 40,29.31). Postni čas nas kliče, naj svojo vero in upanje položimo v Gospoda (prim. 1 Pt 1,21), saj lahko samo s pogledom, uprtim v vstalega Jezusa Kristusa (prim. Heb 12,2) mogli sprejeti apostolovo spodbudo: »Ne naveličajmo se, ko delamo dobro« (Gal 6,9).

Ne naveličajmo se moliti. Jezus je učil, da je treba »vedno moliti in se ne naveličati« (Lk 18,1). Moliti moramo, ker potrebujemo Boga. Nevarna utvara je, da zadoščamo sami sebi. Če smo v pandemiji neposredno spoznali svojo osebno in družbeno krhkost, naj nam ta post omogoči, da bomo doživeli tolažbo vere v Boga, brez katere ne moremo imeti trdnosti (prim. Iz 7,9). Nihče se ne reši sam, ker smo vsi v istem čolnu sredi viharjev zgodovine;[1] predvsem pa se nihče ne reši brez Boga, saj samo velikonočna skrivnost Jezusa Kristusa daje zmago nad temnimi vodami smrti. Vera nas ne oprosti življenjskih stisk, nam pa omogoči, da gremo preko njih združeni z Bogom v Kristusu v velikem upanju, ki ne razočara in katerega poroštvo je ljubezen, ki jo je Bog izlil v naša srca po Svetem Duhu (prim. Rim 5,1-5).

Ne naveličajmo se ruvati zla iz svojega življenja. Telesni post, h kateremu nas kliče post, naj okrepi našega duha za boj proti grehu. Ne naveličajmo se prositi za odpuščanje v zakramentu pokore in sprave, saj vemo, da se Bog nikoli ne naveliča odpuščati.[2] Ne naveličajmo se boriti proti poželenju, proti tisti slabosti, ki sili k sebičnosti in k vsakemu zlu, in je v teku stoletij našla različne poti, po katerih je človeka pahnila v greh (prim. Vsi smo bratje, 166). Ena od teh poti je nevarnost zasvojenosti od digitalnih medijev, ki osiromaši človeške odnose. Post je ugoden čas, da se upremo tem pastem in namesto tega gojimo celovitejšo človeško komunikacijo (prim. prav tam, 43), ki jo sestavljajo »resnična srečanja« (prav tam, 50), iz oči v oči.

Ne naveličajmo se delati dobro v dejavni ljubezni do bližnjega. V tem postu delimo miloščino z veseljem (prim. 2 Kor 9,7). Bog, »ki sejalcu priskrbi seme in kruh za živež« (2 Kor 9,10), poskrbi za vsakega izmed nas ne le, da bi imeli hrano, ampak tudi da bi mogli biti velikodušni v dobrih delih do drugih. Če je res, da je vse naše življenje čas za sejanje dobrega, na poseben način izkoristimo ta postni čas, da bomo poskrbeli za tiste, ki so nam blizu, da se približamo tistim bratom in sestram, ki so ranjeni na poti življenja (Prim. Lk 25-37). Post je ugoden čas za iskanje in ne za izogibanje tistim, ki potrebujejo pomoč; da pokličemo in ne da se ne menimo za tiste, ki si želijo lepo besedo in da jih nekdo posluša; da obiskujemo in ne da zapuščamo tiste, ki trpi v osamljenosti. Uresničujmo poziv k delanju dobrega vsem, vzemimo si čas za ljubezen do najmanjših in nezaščitenih, do zapuščenih in prezrtih, do diskriminiranih in odrinjenih (prim. okrožnica Vsi smo bratje, 193).

3. »ČE SE NE UTRTUDIMO, BOMO OB SVOJEM ČASU ŽELI«

Post nas spominja, da »blaginje, pa tudi ljubezni, pravičnosti in vzajemnosti ne dosežemo enkrat za vselej; zanje se moramo boriti iz dneva v dan« (prav tam, 11). Prosimo torej Boga za potrpežljivo stanovitnost poljedelca (prim. Jak 5,7), da se ne bomo utrudili pri delanju dobrega, korak za korakom. Kdor pade, naj stegne roko k Očetu, ki nas vedno dvigne. Kdor je izgubljen, prevaran od zapeljevanja hudobca, naj ne odlaša z vrnitvijo k Njemu, »ki je velik v odpuščanju« (Iz 55,7). V tem času spreobrnjenja, v katerem najdemo oporo v Božji milosti in v občestvu Cerkve, se ne naveličajmo sejati dobro. Post pripravlja tla, molitev namaka, ljubezen daje rodovitnost. V veri imamo zagotovilo, da »če se ne utrdimo, bomo ob svojem času želi« in da bomo z darom vztrajnosti dosegli obljubljene darove (prim. Heb 10,36) za odrešenje sebe in drugih (prim. 1 Tim 4,16). Ko živimo bratsko ljubezen do vseh, smo združeni s Kristusom, ki je dal svoje življenje za nas (prim. 2 Kor 5,14-15), in vnaprej okušamo veselje nebeškega kraljestva, ko bo Bog »vse v vsem« (1 Kor 15,28).

Naj nam Devica Marija, iz katerega naročja je vzbrstel Odrešenik in ki je »vse shranila in premišljevala v svojem srcu« (Lk 2,19), pridobi dar potrpežljivosti in naj nam bo blizu s svojo materinsko prisotnostjo, da bo ta čas spreobrnjenja obrodil sadove večnega odrešenja.

Rim, Sv. Janez v Lateranu, 11. novembra 2021, god sv. Martina, škofa.

Frančišek

Prvi dan ljudskega misijona, 12. 11. 2021

Jernej Marenk Aktualno, Novice, Oznanila

Posnetek sv. maše ob začetku misijona si lahko ogledate tukaj. 

Zaradi zdravstvenih razmer se je Župnijska skupina za pripravo misijona odločila, da se misijon izvede v prilagojeni obliki. Začeli smo ga, kot je bilo načrtovano, v petek, 12. novembra, z nadškofovo mašo. V predvidenem terminu misijona bo vsak večer sveta maša z misijonskim nagovorom, ki jo bo vodil eden od misijonarjev. Vsi ostali dogodki se prestavijo na čas, ko bodo razmere to dopuščale. Svete maše so prenašane tudi preko YouTuba kanala Župnije Cerklje.

Voditelj misijona, p. Branko Cestnik CMF je zapisal: »Ljudski misijon že v imenu razkriva, kaj pomeni. Je ljudski, namenjen ljudem, za ljudi, iz potreb ljudi. Je misijon, se pravi, dogaja se v Besedi, ki je bila v začetku in bo na koncu. Misijon »sestavljamo« tisti, ki ste kot skupnost verujočih ali kot iskalci, in tisti, ki k vam pridemo kot služabniki Besede; vi v Cerkljah in mi z vseh vetrov. Oboji smo učenci istega Gospoda, oboji se bomo v tem času učili. Čas misijona sovpada z vesoljno sinodo, ki hoče prav to: da smo iskrenih besed in da hodimo skupaj. Cerkljanski misijon se odvija pod geslom Zaupam vate! Brez zaupanja človek ne zraste v človeka, družba pa razpade. Obnavljali bomo zaupanje in odkrivali tistega, ki mu zaupamo: brata, sestro, Boga.«

Nadškof Stanislav Zore je v pridigi poudaril, da smo skupaj kot kristjani, ki želimo z misijonskim dogajanjem poživiti svoj odnos z Bogom in tudi svoje odnose v družini, soseski, družbi … Nadškof je poudaril, da so časi za načrtovanje misijona neugodni in se zdi, da misijon začenjamo v času, ko bo težko rodil sadove, ker ne moremo priti skupaj. Vendar misijon v sami osnovi svojega delovanja gre na področja, kjer ni vse tako, kot bi želeli. Zato je simbolika tega časa zgovorno povabilo, da misijon v resnici potrebujemo. Kljub neugodnim okoliščinam lahko vsakdo odpre vrata misijonu. V življenju vsakega izmed nas se lahko zgodi tisto, kar pravi sv. Janez evangelist v Razodetju: »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj.« (Raz 3,20)

Gospod nadškof je svoj nagovor zaključil z besedami: »Ko boste poslušali besede misijonarjev, jih ne glejte kot nekoga, ki po službeni dolžnosti stoji pred vami in vam skuša približati Božjo besedo in skrivnosti naše vere. Glejte jih kot nekoga, ki se trudi živeti svojo vero, kakor se trudite vi, in ki ga je Božja dobrota poslala sem zato, da bi skupaj odrivali lepoto vere in Boga. Posledica tega bo, da bomo vsi postali misijonarji. Misijon ni v tem, da smo gledalci. Misijon je v tem, da se zavedamo svojega poslanstva, da sami postanemo oznanjevalci, pričevalci. Da postanemo tisti, ki prinašajo Gospoda in njegovo besedo povsod.«

Nadškof nas je povabil, naj ne utihne molitev. Naj Jezus v Najsvetejšem ne bo osamljen. Tako bomo dali možnost Njemu, ki je prvi misijonar.

Seznam izbranih članov župnijskega pastoralnega sveta 2021-2026

Jernej Marenk Aktualno, Novice, Oznanila
  1. ČLANI PO SLUŽBI:

JERNEJ MARENK, župnik
MARTIN LEBAN, kaplan
TONE MARINKO, duhovni pomočnik

  1. VODITELJI IN DELEGATI POSAMEZNIH SKUPIN:

DAMIJAN MOČNIK, pevci
SLAVI SNEDEC, Marijin vrtec
IRENA ZAJEC, Društvo DMC

  1. IZVOLJENI ČLANI:

ALBINA ATLIJA, Dvorje
MATJAŽ JAGODIC, Cerklje
MIHA JANHAR, Lahovče
IRENA LAMPE SLEMC, Sp. Brnik
ANDREJA ROPOTAR JAGODIC, Sveti Lenart
DAVID RUPNIK, Šenturška Gora
MATEJ TIČAR, Zalog
TINE ZEVNIK, Grad
ANA ŽAGAR, Cerklje
MARUŠA ŽLEBIR, Zg. Brnik

  1. PO ŽUPNIKOVEM IMENOVANJU:

DAMIJANA BOŽIČ MOČNIK, Cerklje
MARCEL KEPIC, Pšenična Polica
JOSIP MIHALIC, Cerklje

Pogled v štorkljino gnezdo

Jernej Marenk Aktualno, Novice

Obročkali so mladiče štorkelj

V Sloveniji vsako leto gnezdi okoli dvesto trideset parov belih štorkelj, največ v severovzhodnem delu države. Bela štorklja v mnogih okoljih, tudi Sloveniji, predstavlja znanilca sreče v kraju kjer gnezdi, še posebej pri tisti hiši in prinaša blaginjo. Skoraj izključno gnezdijo v urbanem okolju na strešnih slemenih, dimnikih ter na električnih in gnezdilnih drogovih. Letos na Gorenjskem gnezdi deset parov štorkelj. Skupaj so vzgojile 17 mladičev, kar je pet manj kot lani.  Prvo gnezdo štorkelj na Gorenjskem je bilo v Lahovčah leta 1999.

Dušan Dimnik, zunanji sodelavec Slovenskega centra za obročkanje ptic pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije, je v preteklih desetih dneh obročkal bele štorklje na Gorenjskem.

V ponedeljek, 5. julija jih je obročkal v Cerkljah in Lahovčah. V gnezdu  na župnijskem dimniku v Cerkljah je obročkal samo enega mladiča, dva jajčka se nista izvalila. Tudi v Lahovčah je obročkal le enega mladiča. Po tri mladiče je obročkal v gnezdih v Predosljah, Komendi in Preddvoru. Tri gnezdišča, in sicer na Mlaki, v Vopovljah in še eno v Škofji Loki, pa so bila zapuščena.

Glavni namen obročkanja ptičev je proučevanje selitev ptic in načina njihovega življenja. V trenutku, ko ima katerikoli ptič na nogi obroček, nosi s seboj informacijo o svoji osebni izkaznici; spolu, starosti, datumu in mestu obročkanja.

»Mlade bele štorklje najlaže zaznamujemo z obročki v gnezdu, ko še ne letijo,« je razložil Dimnik, ki obročka ptice ljubiteljsko z dovoljenjem Ministrstva za okolje in prostor, ki ga vsako leto za obročkovalce pridobi Prirodoslovni muzej Slovenije«.

Besedilo in fotografije Janez Kuhar

Molitev za domovino ob 30-letnici slovenske države

Jernej Marenk Aktualno, Novice

Gospod Bog, ob 30-letnici države Slovenije slavimo tvojo dobroto. Zahvaljujemo se ti za vse Tvoje milosti in varstvo. Naj bomo ponosni na svoje korenine, iz njih živimo in rastemo. Sveti Duh, podeli nam zdravo pamet in ustvarjalni pogum! Emanuel – Bog z nami, obvaruj nas vsega, kar ogroža naše telesno, duševno in duhovno zdravje.

Mati Marija in sv. Jožef izprosita milost našim družinam, da bodo odprte za življenje in šole ljubezni za nove rodove. Amen.

Kajti dete nam je rojeno, sin nam je dan.

Jože Žagar Aktualno

V tistem kraju so pastirji prenočevali na prostem in čez noč stražili pri svoji čredi.  Gospodov angel je stopil k njim in Gospodova slava jih je obsijala. Zelo so se prestrašili. Angel pa jim je rekel: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo.  Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod.

 

 

To vam bo v znamenje: našli boste dete, povito in položeno v jasli.«  In nenadoma je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki je hvalila Boga in govorila:
 »Slava Bogu na višavah
in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.«
Ko so angeli šli od njih v nebo, so pastirji govorili drug drugemu: »Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in kar nam je sporočil Gospod!«  Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli.  Ko so to videli, so povedali o besedi, ki jim je bila rečena o tem otroku.  In vsi, ki so slišali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji.  Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu.  In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo rečeno.

Ko so zagledali zvezdo, so se silno razveselili.  Stopili so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastili. Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire.