Na mestu sedanje cerkve naj bi prvi kristjani imeli pokopališče s kapelo. Ko so sklenili graditi cerkev, so jo nameravali v središču vasi. Vse gradivo, ki so ga čez dan zbrali tam, se je ponoči čudežno preselilo h kapeli. Ko se je to večkrat ponovilo, so spoznali božjo voljo in cerkev postavili tja. Izročilo, da cerkev stoji izven vasi zaradi gradbenega materiala, lahko pojasnimo z rimskodobnim arheološkim najdiščem, ki se nahaja na njenem mestu. Na takšnih lokacijah so večkrat postavljali cerkve, saj je bilo gradivo iz ruševin pri roki. Spodnjebrničani so si svojo cerkev verjetno omislili po ločitvi Brnika na ločeni vasi, ki je izpričana od 14. stoletja, sama stavba pa je z zavetnikoma vred prvič pisno omenjena 1511, ko je bil v njej posvečen stranski oltar svetih Primoža in Felicijana. 1526 se najbrž pomotoma omenja kot cerkev svetega Urbana. Za svojo molilnico so jo uporabljali luteranci, župnik Schwab, pristaš nove vere, pa je najbrž prav v njej dal naslikati na steno svojo ženo in otroke. Kasneje je bil odstavljen. Vsled teh dogodkov je bila cerkev vsaj dvakrat 1555 in 1581 ponovno posvečena.

Od stare cerkve je ohranjenih le nekaj v cokl zakristije vzidanih gotskih spolij in zvonik na zahodni fasadi, ki ima talni zidec, kamnite vence in naslikane vogalnike ter obrobe lin in polkrožnih arkad nekdanje lope v pritličju. Od 1752 je s krajšimi presledki tu duhovnik. Nova cerkev, ki so jo postavili 1758, je skromnejši arhitekturni odvod komendske. Ima pravokotno ladjo s po dvema plitvima nišama na obeh straneh, ki prekinjajo venčni zidec, v njih pa so okna, v sprednjih tudi stranska oltarja. Med nišama sta na obeh straneh vhoda, severni je zazidan. V ladji je tudi kor na dveh stebrih. Prezbiterij je kvadraten s porezanimi vogali in nišo za glavni oltar, na jugu pa mu je prizidana zakristija. Notranjščina je bogato členjena s pilastri, zunanjščina pa z naslikanimi lizenami. Jurij Tavčar je 1878 izdelal glavni oltar in zanj izrezbaril kipe, oltarna slika pa je verjetno iz Wolfove šole. Par stranskih oltarjev je posvečen sveti Jedrti in svetemu Urbanu, ki ju je upodobil Leopold Layer 1779. Oltarja je kiparsko opremil Valentin Vrbnik. Cerkev ima od 1855 pokopališče z zidom in novejšimi vežicami, k njej spada župnišče v vasi ter poleg domače vasi tudi Vopovlje.

Sveta Simon Gorečnik in Juda Tadej, ki godujeta 28. oktobra, sta bila apostola in menda brata. Prvega se upodablja s knjigo in z žago in je zavetnik strojarjev in drvarjev, drugega pa s knjigo in z gorjačo, je pa zavetnik v brezupnih zadevah.