Oznanila nedelje Svete Trojice; 4. junij 2023

Jernej Marenk Aktualno, Novice, Oznanila

GODOVI V TEM TEDNU:

ponedeljek: Bonifacij, škof
torek: Norbert, škof
sreda: Robert, opat
četrtek: SVETO REŠNJE TELO IN KRI; Medard, škof
petek: Primož in Felicijan, mučenca
sobota: Bogumil, škof
nedelja: 10. med letom; Barnaba, apostol

HVALA ZA DAROVE, ki ste jih namenili za Cerkev.

BIRMANCI, NJIHOVI STARŠI IN BOTRI se v ponedeljek, 5. junija, takoj po sveti maši (19.30) udeležite srečanja med pripravo na birmo. Nagovoril nas bo dramski igralec Gregor Čušin. Sledila bo priprava birmanskega praznovanja.

PRIJAVNICA ZA SREČANJE ZAKONSKIH JUBILANTOV je objavljena v župnijskem pismu in na župnijski internetni strani. Izpolnjeno prijavnico vrnite v nabiralnik do 11. junija.

TELEVSKO PROCESIJO bomo obhajali na sam praznik, v četrtek, 8. junija. Potekala bo preko župnijskega dvorišča nazaj v cerkev. Pri oltarjih bomo prisluhnili evangeljskim odlomkom, ki govorijo o sveti evharistiji.

LETOS PRAZNUJEMO 42. OBLETNICO MARIJINIH PRIKAZOVANJ V MEDŽIGORJU. Že 9. Marijin dan bo v soboto, 10. junija, v Velesovem. Na molitveno srečanje po medžugorskem zgledu, ki se bo začelo z molitvijo rožnega venca ob 8.00 in končalo okrog 13.00, vabimo vse, ki Mariji zaupate in jo imate za zvezdo vodnico na poti k njenemu Sinu Jezusu.

NA PODRUŽNICI APOSTOLA MATIJE V ZALOGU BO DAROVAL SVETO MAŠO v nedeljo, 11. junija, ob 9.30, nadškof msgr. Stanislav Zore. Pri maši bo blagoslovil obnovljeni zvonik cerkve. Vsi župljani lepo vabljeni.

GODBA CERKLJE nas danes popoldne ob 19. uri vabi na KONCERT, ki bo v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah. Zaigrali nam bodo iz bogate zakladnice POPularne glasbe.

HVALA članom Druge skupine Zg. Brnik, ki so očistili cerkev. Na vrsti je Prva skupina Dvorje.

Oznanila binkoštne nedelje; 28. maj 2023

Jernej Marenk Aktualno, Novice, Oznanila

GODOVI V TEM TEDNU:

• ponedeljek: Maksim Emonski, škof
• torek: Kancijan in drugi Oglejski mučenci
• sreda: Obiskanje Device Marije
• četrtek: Justin, mučenec
• petek: Erazem, škof
• sobota: Karel Lwanga in drugi ugandski mučenci
• nedelja: SVETA TROJICA; Frančišek Caracciolo, redovni ustanovitelj

HVALA ZA DAROVE, ki ste jih namenili za Cerkev.

VEROUKARJI BODO ta teden opravili sveto spoved in prejeli veroučna spričevala.

BLAGOSLOV OBNOVLJENE STREHE IN NOVEGA STRELOVODA NA CERKVI SV. DUHA V ČEŠNJEVKU bo na dan žegnanja, 28. maja, ob 16.00. Nadškof msgr. Stanislav Zore bo med sveto mašo blagoslovil streho in strelovod. Sredstva za opravljena dela so zagotovili krajani Češnjevka, Občina Cerklje na Gorenjskem in župnija iz darov.

PRIJAVNICA ZA SREČANJE ZAKONSKIH JUBILANTOV je objavljena v župnijskem pismu in na župnijski internetni strani. Izpolnjeno prijavnico vrnite v nabiralnik do 11. junija.

ŽUPNIJSKI DAN bomo letos obhajali v nedeljo, 4. junija. Sveta maša bo v Cerkljah ta dan le ob 10.00. Sveto mašo bo vodil kapucin brat Luka Modic.

CERKLJANSKI ORATORIJ BO LETOS POTEKAL od ponedeljka, 3. julija, do sobote, 8. julija. Vabljeni so vsi osnovnošolci do vključno 8. razreda in vsi otroci, ki bodo jeseni začeli hoditi v šolo. Izpolnjeno prijavnico in prispevek lahko oddate do 24. junija na DMC-ju v času uradnih ur.

VEČ O ŽUPNIJSKIH DOGODKIH si preberite v novem Župnijskem pismu.

GODBA CERKLJE vas v nedeljo, 4. junija, ob 19. uri vabi na POPOLN KONCERT na trg pred cerkvijo v ADERGASU. Zaigrali vam bodo iz bogate zakladnice POPularne glasbe. V primeru slabe vremenske napovedi bo koncert v Kulturnem hramu Ignacija Borštnika v Cerkljah.

HVALA staršem prvoobhajancev, ki so očistili cerkev. Na vrsti je Druga skupina Zg. Brnik.

Oznanila 7. velikonočne nedelje; 21. maj 2023

Jernej Marenk Aktualno, Novice, Oznanila

GODOVI V TEM TEDNU:

  • ponedeljek: Marjeta, redovnica
  • torek: Renata, spokornica
  • sreda: Marija, Pomočnica kristjanov (Marija pomagaj)
  • četrtek: Gregor VII., papež
  • petek: Filip Neri, duhovnik
  • sobota: bl. Alojzij Grozde
  • nedelja: BINKOŠTI; Anton Julijan, mučenec

HVALA ZA DAROVE, ki ste jih namenili za Cerkev.

TRIDNEVNICA PRED PRVIM SVETIM OBHAJILOM se začne v sredo, 24. maja. V času tridnevnice bo priložnost opraviti sveto spoved posebej za starše prvoobhajancev in družinske člane. Na razpolago bo spovednik od drugje.

SLOVESNOST PRVEGA SVETEGA OBHAJILA bomo obhajali v soboto, 27. maja. Klopi v cerkvi bodo na dan slovesnosti rezervirane za slavljence in njihove najožje družinske člane.

S SLOVESNIM PRAZNIKOM BINKOŠTI, ki ga bomo letos praznovali v nedeljo, 28. maja, bomo v Katoliški cerkvi sklenili velikonočni čas. Praznik obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh.

CERKLJANSKI ORATORIJ bo letos potekal od ponedeljka, 3. julija, do sobote, 8. julija. Čez teden bo z nami hobit Bilbo, eden od domišljijskih junakov velikega pisatelja Tolkiena. Vse otroke, ki bodo septembra začeli obiskovati prvi razred osnovne šole, pa tudi vse osnovnošolce do vključno 8. razreda vabimo, da skupaj z nami stopijo na oratorijsko pot. Zaradi lažje organizacije bomo omejili število udeležencev na 250. Otroke na oratorij lahko prijavite do 25. junija, izpolnjene prijavnice in prispevke zbiramo na Družinskem in mladinskem centru v času uradnih ur. Prijavnice lahko dobite pri izhodu cerkve, na oratorijski Facebookovi strani in na spletni strani DMC. Ekipa cerkljanskih animatorjev vas že nestrpno pričakuje in se veseli vsakega prijavljenega otroka, ostalim župljanom pa se priporočamo v molitev.

BLAGOSLOV OBNOVLJENE STREHE IN NOVEGA STRELOVODA NA CERKVI SV. DUHA V ČEŠNJEVKU bo na dan žegnanja, 28. maja, ob 16.00. Nadškof msgr. Stanislav Zore bo med sveto mašo blagoslovil streho in strelovod. Sredstva za opravljena dela so zagotovili krajani Češnjevka, Občina Cerklje na Gorenjskem in župnija iz darov.

DAN ZA MAGNIFIKAT bo na Brezjah v soboto, 27. maja, ob 9.30. Čakajo vas zanimive delavnice, ogled muzeja, čas za spoved in molitev. Romarsko mašo bo ob 16. uri daroval nadškof Stanislav Zore.

HVALA članom Prve skupine Zg. Brnik, ki so očistili cerkev. Na vrsti so družine prvoobhajancev.

Blagoslov obnovljenih postaj križevega pota v Lahovčah; 4. maj 2023

Jernej Marenk Aktualno, Nerazporejeno

V župniji Cerklje na Gorenjskem je ljubka vasica s čudovito cerkvico sv. Florijana Lahovče. V Lahovčah živi in deluje prelat g. Stanislav Zidar. Za gospodinjstvo pa vzorno skrbi ga. Ivanka Bernard s svojim gostoljubnim belokranjskim značajem. G. prelat Stanislav je pravi zidar. Zida mostove med ljudmi. Vedno je prisoten na prireditvah, srečanjih in slovesnostih v Lahovčah.  Ga. Ivanka pa prinese polno košaro belokranjske pogače.

S prihodom g. prelata Zidarja so se začela obnovitvena dela. Župnišče, parkirišče,  vsa okolica, pa tudi povsem obnovljena cerkev. Od zvonov, sten, vseh oltarjev pa vse do tal. Tako je svetišče postalo res pravi biser. Na god sv. Florjana nas je obiskal nadškof msgr. Stanislav Zore, ki je blagoslovil, s pomočjo darovalcev, obnovljen križev pot.

Na zvoniku sta plapolali zastavi, slovenska in vatikanska. Pritrkovalci so s pesmijo zvonov naznanjali praznik v daljave, cerkev pa je bila ozaljšana s cvetjem. Pevci na koru so navdušeno prepevali vstopno pesem, ko se je zvrstil slovesen sprevod. Najprej narodne noše, nato gasilci in nazadnje g. nadškof v spremstvu ministrantov, g. prelata Zidarja, g. župnika mag. Jernega Marenka in tajnika g. Boštjana Prevca.

Navzoče je najprej pozdravil g. prelat Zidar, ki se je spomnil tudi pesmi Slavka Avsenika, ki je prav za Lahovče spesnil pesem, O svet Florjan, v Lahovčah so na oltar te d’jal. Restavratorka ga. Minca Marolt Šuštar,  je predstavila obnovljeno delo, sledil je blagoslov križevega pota.

V pridigi je g. nadškof orisal življenjsko pot mučenca sv. Florjana in navezal povezavo med Dunajem (rojstni kraj sv. Florjana) ter Lahovčami. Posebej je nagovoril gasilce in jih vzpodbudil k vztrajnosti v njihovem plemenitem poslanstvu. Na koncu se je član žps g. Miha Janhar zahvalil g. nadškofu vsem sodelujočim in prisotnim, posebej pa je čestital g. župniku Jerneju Marenku, ki je ravno na god sv. Florjana praznoval rojstni dan. Po zahvalni pesmi in blagoslovu je sledilo družabno srečanje s pogostitvijo pred cerkvijo.

Mitja Žibert 

Moška duhovnost

Boris Jereb Nerazporejeno

Možje, očetje in sinovi – povabljeni na 3. vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov (VSMOS), ki bo v soboto, 24. septembra, na Škofijski gimnaziji A. M. Slomška v Mariboru.

Pod naslovom »Moškega in žensko ju je ustvaril« bomo razmišljali o vlogi moža v odnosu do žene in družine.
Glavno predavanje bosta imela zakonca Verena in  Andrej Perko.

Podrobnosti o programu in možnem prevozu najdete na podstrani Moška duhovnost.

Obročkali so mladiče štorkelj

Jernej Marenk Aktualno, Novice

Bela štorklja, ki se pojavlja v Sloveniji, na celotnem območju gnezdi do dvesto parov. Je ptica selivka,  največ jih gnezdi v severovzhodnem delu države. Bela štorklja v mnogih okoljih predstavlja znanilca sreče v kraju kjer gnezdi, še posebej pri tisti hiši in prinaša blaginjo. Skoraj izključno gnezdijo v urbanem okolju na strešnih slemenih, dimnikih ter na električnih in gnezdilnih drogovih. Selijo se za hrano. Nekoč so bile značilne predvsem za Prekmurje, danes pa jih najdemo tudi na Dolenjskem, Gorenjskem in na območju Ljubljane. “Na splošno se število parov štorkelj v Sloveniji povečuje, vse manj jih je le v Prekmurju” je povedal g. Dimnik.

Letos na Gorenjskem gnezdijo štorklje na štirinajstih lokacijah, lani  na enajstih. Na novo letos  štorklje gnezdijo na Bledu poleg pokopališča, v Radovljici na dimniku Almire in v Domžalah.

V torek, 28. junija, je g. Dimnik z dvigalom obročkal mlade štorklje v Cerkljah in Lahovčah. V gnezdu  na župnijskem dimniku v Cerkljah je obročkal štiri  mladiče, prav tako štiri mladiče je obročkal tudi  v Lahovčah, kjer  je štorklja  letos naredila novo gnezdo na dimniku. Kot je povedal Dimnik, jih je bilo  v Lahovčah največ v gnezdu – pet mladih štorkelj. Tokrat pa je imel Dušan v Lahovčah in Cerkljah mladega pomočnika Bora.  Za obročkanje je poskrbela občina Cerklje na Gorenjskem. Prvo gnezdo štorkelj na Gorenjskem je bilo v Lahovčah leta 1999 na dimniku stanovanjske hiše  Staneta Vrtnika.

Nekateri posamezniki, ki so jim štorklje posebno ljube, jim postavijo umetna gnezdišča. Kot je pojasnil Dušan Dimnik, zunanji sodelavec Slovenskega centra za obročkanje ptic pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije, je z obročkanjem bele štorklje na Gorenjskem začel v četrtek,  23. junija, ljubiteljsko pa se ukvarja že  osemnajst  let. »Mlade štorklje jeseni odletijo na jug Afrike in se po treh do petih letih, ko spolno dozorijo, vrnejo na približno isto mesto,« je povedal Dimnik.

Glavni namen obročkanja ptic, pojasnjuje Dimnik, je pridobivanje podatkov za namene raziskav in varstva narave. »Obročkanje je znanstvena metoda zbiranja informacij o načinu življenja ptic in proučevanja ptičjih selitev,« je povedal in dodal, da obročkanje organizirajo državni centri za obročkanje ptičev, ki so odgovorni za usklajevanje dejavnosti v državi in delujejo v okviru Evropske zveze za obročkanje ptic Euring. Ptice, med njimi tudi štorklje, obročkajo običajno v gnezdu kot mladiče. V trenutku, ko ima katerikoli ptič na nogi obroček, nosi s seboj informacijo o svoji osebni izkaznici: spolu, starosti, datumu in mestu obročkanja. »Mlade bele štorklje najlaže zaznamujemo z obročki v gnezdu, ko še ne letijo,« je razložil Dimnik, ki obročka ptice ljubiteljsko z dovoljenjem Ministrstva za okolje in prostor, ki ga vsako leto za obročkovalce pridobi Prirodoslovni muzej Slovenije«.

Besedilo in fotografije: Janez Kuhar, Cesta Janeza Bobnarja 5, 4207 Cerklje

Nastanitev ukrajinskih beguncev v župnišču na Šenturški Gori

Jernej Marenk Aktualno, Novice

BEGUNSKI VAL je že preplavil države v ukrajinski soseščini, počasi pa se število mater in otrok, ki se umikajo pred vojno, veča tudi pri nas. Dolžni smo jim izkazati sočutje in solidarnost in jim v hudi preizkušnji po svojih močeh pomagati.

Tri Ukrajinske družine prihajajo jutri, v ponedeljek, na Šenturško Goro. Zavetje jim bo nudilo župnišče, sprejela jih bo in zanje poskrbela cela župnija. Župnišče na Šenturški Gori je v veliki meri primerno opremljeno za njihovo bivanje. Karitas je poskrbela za postelje in prve pakete hrane.

Za dostojno bivanje potrebujemo še nekaj predmetov, in sicer:
–       dve enodelni in eno dvodelno omaro za shranjevanje obleke,
–       tri manjše fotelje (2x enosed in 1x dvosed),
–       tri manjše klubske mizice,
–       tri stojala za sušenje perila.

Kdor bi kaj od naštetega lahko prispeval, naj to sporoči g. Franciju Vrhovniku na telefonsko št. 031 301 231. Prosimo vas, da sporočite čim prej, če je le mogoče še danes do večera, da bomo v ponedeljek dopoldne organizirali prevoz stvari.

Če bomo potrebovali še druge pripomočke, bomo objavili na župnijski spletni strani.

Če kdo želi nameniti materialno pomoč, jo lahko nakaže na transakcijski račun Župnijske karitas Cerklje. Številka računa je objavljena na župnijski internetni strani. (Naziv: ŽUPNIJSKA KARITAS CERKLJE NA GORENJSKEM; Trg Davorina Jenka 14, 4207 Cerklje. Davčna številka: 88675807. Številka računa: SI56 0433 1000 2900 415, NOVA KBM d.d.)

Poleg naštetega smo vsi skupaj vabljeni, da zanje tudi molimo in jim tako nudimo duhovno oporo.

Sporočilo svetega očeta za post 2022 – I. in II. del

Jernej Marenk Aktualno, Oznanila

»Ne naveličajmo se, ko delamo dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. Dokler torej še utegnemo, delajmo dobro vsem« (Gal 6,9-10a). 

Slovenski škofje so na 128. redni seji SŠK, ki je bila 3. januarja 2022 v Murski Soboti sklenili, da se bo dve nedelji pred postnim časom v slovenskih cerkvah bralo pismo papeža Frančiška.

I. del
7. NEDELJA MED LETOM, 20. FEBRUARJA 2022

Dragi bratje in sestre,

post je ugoden čas za osebno in skupnostno spreobrnjenje, ki nas vodi do velike noči umrlega in vstalega Jezusa Kristusa. Za postno pot 2022 bo dobro, če bomo premišljevali ob spodbudi sv. Pavla Galačanom: »Ne naveličajmo se delati dobro; kajti če se ne utrudimo, bomo ob svojem času želi. Dokler torej še utegnemo (kairós), delajmo dobro vsem« (Gal 6,9-10a).

1. SETEV IN ŽETEV

V tem odlomku apostol opozori na Jezusu tako ljubo podobo o setvi in žetvi (prim. Mt 13). Sv. Pavel nam govori o chairósu; ugodnem času za sejanje dobrega zaradi žetve. Kaj je za nas ta ugodni čas? Vsekakor je to post, vendar je to tudi vse zemeljsko bivanje, katerega podoba je na nek način post.[1] V našem življenju prevečkrat prevladujejo pohlep in oholost, želja po imetju, kopičenju in trošenju, kakor kaže neumnež v evangeljski priliki, ki je mislil, da je njegovo življenje varno in srečno zaradi velike žetve, ki jo je spravil v svoje žitnice (prim. Lk 12,16-21). Post nas vabi k spreobrnjenju, k spremembi miselnosti, da bi življenje svoje resnice in lepote ne imelo toliko v imetju kot v dajanju, ne toliko v kopičenju kot v sejanju dobrega in v medsebojni podelitvi.

Prvi poljedelec je Bog sam, ki velikodušno »še naprej seje med človeštvom semena dobrega« (okrožnica Vsi smo bratje, 54). V postu smo poklicani, da odgovorimo na Božji dar, tako da sprejmemo njegovo Besedo, ki je »živa in dejavna« (Heb 4,12). Vztrajno poslušanje Božje besede dozori pripravljeno poslušnost njegovemu delovanju (prim. Jak 1,21), ki daje rodovitnost našemu življenju. Če nas že to razveseli, koliko večji je šele klic, naj bomo »Božji sodelavci« (1 Kor 3,9), ko dobro izrabimo sedanji čas (prim. Ef 5,16) in tudi mi sejemo z dobrimi deli. Klica k sejanju dobrega ne smemo gledati kot breme, ampak kot milost, s katero nas Stvarnik hoče dejavno združiti s svojo rodovitno velikodušnostjo.

In žetev? Mar ni vsa setev zaradi letine? Vsekakor. Tesno povezavo med setvijo in žetvijo potrjuje že sam sv. Pavel, ki pravi: »Kdor varčno seje, bo tudi varčno žel, kdor pa obilno seje, bo tudi obilno žel« (2 Kor 9,6). Za kakšno letino pa gre? Prvi sad posejanega dobrega imamo sami v sebi in v naših vsakdanjih odnosih, tudi v najmanjših dejanjih dobrote. V Bogu ni izgubljeno nobeno, še tako majhno dejanje ljubezni in noben »velikodušen trud« (prim. apostolska spodbuda Veselje evangelija, 279). Kot se drevo pozna po sadovih (prim. Mt 7,16.20), tako je življenje, ki je polno dobrih del, svetlo (prim. Mt 5,14-16) in prinaša Kristusov vonj v svet (prim. 2 Kor 2,15). Služenje Bogu, ki je osvobojeno greha, zori sadove posvečenja za zveličanje vseh (prim. Rim 6,22).

V resnici nam je dano videti samo majhen del sadu tega, kar sejemo, saj po evangeljskem pregovoru »eden seje, drugi žanje« (Jn 4,37). Ravno s sejanjem v dobro drugih sodelujemo pri Božji velikodušnosti: »Zelo plemenito je, če nam uspe sprožiti procese, katerih sadove bodo pobirali drugi, v upanju na skrito moč dobrega, ki se seje« (okrožnica Vsi smo bratje, 196). Sejanje dobrega za druge nas osvobaja ozke logike osebne koristi ter daje našim dejanjem navdahnjenost zastonjskosti ter nas vključuje v čudovito obzorje dobrohotnih Božjih načrtov.

Božja beseda še bolj razširi in dvigne naš pogled: oznanja nam, da je najbolj resnična žetev eshatološka žetev, žetev poslednjega dne, dne brez sončnega zahoda. Dopolnjeni sad našega življenja in naših dejanj je »sad za večno življenje« (Jn 4,36), ki bo naš »zaklad v nebesih« (Lk 12,33; 18,22). Sam Jezus uporablja podobo semena, ki umre v zemlji in obrodi sad, da izrazi skrivnost svoje smrti in vstajenja (prim. Jn 12,24); sv. Pavel pa jo ponovi, da spregovori o vstajenju našega telesa: »Seje se v propadljivosti, obuja pa v nepropadljivosti. Kar se seje v nečasti, vstaja v veličastvu. Kar se seje v slabosti, vstaja v moči. Seje se duševno telo, vstaja duhovno telo« (1 Kor 15,42-44). To upanje je velika luč, ki jo vstali Kristus prinaša na svet: »Če samo zaradi tega življenja zaupamo v Kristusa, smo od vseh ljudi najbolj pomilovanja vredni. Toda Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali« (1 Kor 15,19-20), da bi bili tisti, ki so z njim globoko združeni v ljubezni »v podobnosti njegove smrti« (Rim 6,5), z njim združeni tudi v njegovem vstajenju za večno življenje (prim. Jn 5,29): »Takrat bodo pravični svetili kakor sonce v kraljestvu svojega Očeta« (Mt 13,43).

II. del
8. NEDELJA MED LETOM, 27. FEBRUARJA 2022

2. »NE NAVELIČAJMO SE, KO DELAMO DOBRO«

Kristusovo vstajenje oživlja zemeljske upe z »velikim upanjem« na večno življenje in vnaša seme odrešenja že v sedanji čas (prim. Benedikt XVI., okrožnica Rešeni v upanju, 3; 7). Ob bridkem razočaranju zaradi tolikih porušenih sanj, ob zaskrbljenosti zaradi izzivov, ki grozijo, ob malodušju zaradi revščine naših sredstev smo v skušnjavi, da bi se zaprli v svoj individualistični egoizem in se zatekli v brezbrižnost do trpljenja drugih. Dejansko so tudi najboljši viri omejeni: »Mladeniči omagujejo in pešajo, mladci se spotikajo in padajo« (Iz 40,30). Toda Bog »Omagujočemu daje moč, onemoglemu povečuje vzdržljivost. […] tisti pa, ki zaupajo v Gospoda, obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli, tekajo, pa ne opešajo, hodijo, pa ne omagajo« (Iz 40,29.31). Postni čas nas kliče, naj svojo vero in upanje položimo v Gospoda (prim. 1 Pt 1,21), saj lahko samo s pogledom, uprtim v vstalega Jezusa Kristusa (prim. Heb 12,2) mogli sprejeti apostolovo spodbudo: »Ne naveličajmo se, ko delamo dobro« (Gal 6,9).

Ne naveličajmo se moliti. Jezus je učil, da je treba »vedno moliti in se ne naveličati« (Lk 18,1). Moliti moramo, ker potrebujemo Boga. Nevarna utvara je, da zadoščamo sami sebi. Če smo v pandemiji neposredno spoznali svojo osebno in družbeno krhkost, naj nam ta post omogoči, da bomo doživeli tolažbo vere v Boga, brez katere ne moremo imeti trdnosti (prim. Iz 7,9). Nihče se ne reši sam, ker smo vsi v istem čolnu sredi viharjev zgodovine;[1] predvsem pa se nihče ne reši brez Boga, saj samo velikonočna skrivnost Jezusa Kristusa daje zmago nad temnimi vodami smrti. Vera nas ne oprosti življenjskih stisk, nam pa omogoči, da gremo preko njih združeni z Bogom v Kristusu v velikem upanju, ki ne razočara in katerega poroštvo je ljubezen, ki jo je Bog izlil v naša srca po Svetem Duhu (prim. Rim 5,1-5).

Ne naveličajmo se ruvati zla iz svojega življenja. Telesni post, h kateremu nas kliče post, naj okrepi našega duha za boj proti grehu. Ne naveličajmo se prositi za odpuščanje v zakramentu pokore in sprave, saj vemo, da se Bog nikoli ne naveliča odpuščati.[2] Ne naveličajmo se boriti proti poželenju, proti tisti slabosti, ki sili k sebičnosti in k vsakemu zlu, in je v teku stoletij našla različne poti, po katerih je človeka pahnila v greh (prim. Vsi smo bratje, 166). Ena od teh poti je nevarnost zasvojenosti od digitalnih medijev, ki osiromaši človeške odnose. Post je ugoden čas, da se upremo tem pastem in namesto tega gojimo celovitejšo človeško komunikacijo (prim. prav tam, 43), ki jo sestavljajo »resnična srečanja« (prav tam, 50), iz oči v oči.

Ne naveličajmo se delati dobro v dejavni ljubezni do bližnjega. V tem postu delimo miloščino z veseljem (prim. 2 Kor 9,7). Bog, »ki sejalcu priskrbi seme in kruh za živež« (2 Kor 9,10), poskrbi za vsakega izmed nas ne le, da bi imeli hrano, ampak tudi da bi mogli biti velikodušni v dobrih delih do drugih. Če je res, da je vse naše življenje čas za sejanje dobrega, na poseben način izkoristimo ta postni čas, da bomo poskrbeli za tiste, ki so nam blizu, da se približamo tistim bratom in sestram, ki so ranjeni na poti življenja (Prim. Lk 25-37). Post je ugoden čas za iskanje in ne za izogibanje tistim, ki potrebujejo pomoč; da pokličemo in ne da se ne menimo za tiste, ki si želijo lepo besedo in da jih nekdo posluša; da obiskujemo in ne da zapuščamo tiste, ki trpi v osamljenosti. Uresničujmo poziv k delanju dobrega vsem, vzemimo si čas za ljubezen do najmanjših in nezaščitenih, do zapuščenih in prezrtih, do diskriminiranih in odrinjenih (prim. okrožnica Vsi smo bratje, 193).

3. »ČE SE NE UTRTUDIMO, BOMO OB SVOJEM ČASU ŽELI«

Post nas spominja, da »blaginje, pa tudi ljubezni, pravičnosti in vzajemnosti ne dosežemo enkrat za vselej; zanje se moramo boriti iz dneva v dan« (prav tam, 11). Prosimo torej Boga za potrpežljivo stanovitnost poljedelca (prim. Jak 5,7), da se ne bomo utrudili pri delanju dobrega, korak za korakom. Kdor pade, naj stegne roko k Očetu, ki nas vedno dvigne. Kdor je izgubljen, prevaran od zapeljevanja hudobca, naj ne odlaša z vrnitvijo k Njemu, »ki je velik v odpuščanju« (Iz 55,7). V tem času spreobrnjenja, v katerem najdemo oporo v Božji milosti in v občestvu Cerkve, se ne naveličajmo sejati dobro. Post pripravlja tla, molitev namaka, ljubezen daje rodovitnost. V veri imamo zagotovilo, da »če se ne utrdimo, bomo ob svojem času želi« in da bomo z darom vztrajnosti dosegli obljubljene darove (prim. Heb 10,36) za odrešenje sebe in drugih (prim. 1 Tim 4,16). Ko živimo bratsko ljubezen do vseh, smo združeni s Kristusom, ki je dal svoje življenje za nas (prim. 2 Kor 5,14-15), in vnaprej okušamo veselje nebeškega kraljestva, ko bo Bog »vse v vsem« (1 Kor 15,28).

Naj nam Devica Marija, iz katerega naročja je vzbrstel Odrešenik in ki je »vse shranila in premišljevala v svojem srcu« (Lk 2,19), pridobi dar potrpežljivosti in naj nam bo blizu s svojo materinsko prisotnostjo, da bo ta čas spreobrnjenja obrodil sadove večnega odrešenja.

Rim, Sv. Janez v Lateranu, 11. novembra 2021, god sv. Martina, škofa.

Frančišek

Seznam izbranih članov župnijskega pastoralnega sveta 2021-2026

Jernej Marenk Aktualno, Novice, Oznanila
  1. ČLANI PO SLUŽBI:

JERNEJ MARENK, župnik
MARTIN LEBAN, kaplan
TONE MARINKO, duhovni pomočnik

  1. VODITELJI IN DELEGATI POSAMEZNIH SKUPIN:

DAMIJAN MOČNIK, pevci
SLAVI SNEDEC, Marijin vrtec
IRENA ZAJEC, Društvo DMC

  1. IZVOLJENI ČLANI:

ALBINA ATLIJA, Dvorje
MATJAŽ JAGODIC, Cerklje
MIHA JANHAR, Lahovče
IRENA LAMPE SLEMC, Sp. Brnik
ANDREJA ROPOTAR JAGODIC, Sveti Lenart
DAVID RUPNIK, Šenturška Gora
MATEJ TIČAR, Zalog
TINE ZEVNIK, Grad
ANA ŽAGAR, Cerklje
MARUŠA ŽLEBIR, Zg. Brnik

  1. PO ŽUPNIKOVEM IMENOVANJU:

DAMIJANA BOŽIČ MOČNIK, Cerklje
MARCEL KEPIC, Pšenična Polica
JOSIP MIHALIC, Cerklje