Zelo verjetno kar drži izročilo, da je prva cerkvica na mestu sedanje pripadala dvoru Podgoršek, na mestu katerega dandanes stoji istoimenska kmetija, dvoru pa so poljudno rekli grad, kar je vasi dalo ime. Kdaj je bila prva cerkvica postavljena, ni znano, prvič pa je stopila v zgodovino 1426, kot je nekdaj pričala kamnita plošča na zvoniku. Omenjenega leta je na njej najbrž potekala neka gradbena dejavnost. V listinah se prvič omenja 1494 kot »sveta Helena, ležeča v cerkljanski fari pri dvoru Podgoršek«. Ob prenovi 1640 so ji zgradili nov pravilno triosminsko zaključen prezbiterij s talnim zidcem, leto kasneje pa je poleg blagoslova dobila še glavni oltar svete Helene. Poleg slednjega je Valvasor 1689 v Slavi naštel v grajski cerkvi še oltar svete Lucije ter oltar svetih Petra in Barbare. Verjetno je konec 17. stoletja cerkvi na osi pročelja dal tudi zvonik, ki ga krasi izjemna serija osmih portalov iz zelenega kamna v pritličju in linah. Posebno izstopa osrednji primerek ob vstopu v stolpovo lopo s svojo masivnostjo in okrasjem. Zvonik objemajo trije kamniti venci. V zakristiji se skriva prav tako iz zelenega kamna izklesani umivalnik iz leta 1692.
Največjo dragocenost predstavlja glavni oltar iz 1701, ki je nastal v času umetnostno razgledanega in prenoviteljsko ambicioznega cerkljanskega župnika Matije Vidmarja. Od treh zvonov v zvoniku je najstarejši iz leta 1768, ki je s 540 kg tudi največji, oglaša pa se s tonom g. Stavba je bila prenovljena 1857. Takrat je verjetno dobila novo pravokotno ladjo, nadzidan prezbiterij ter novo zvonasto streho zvonika. Ladjo členijo pilastri in venčni zidci, ki so le nad njimi, ter obočne oproge v tri enake pole, osvetljuje pa jo šest velikih, visokih polkrožno zaključenih oken. Na južni strani vanjo vodi stranski vhod z manjšim že v stari ladji uporabljenim portalom, na vzhodni pa ima kor na dveh stebrih. Cerkev je usmerjena na vzhod, na južni strani pa ima prizidano zakristijo.
1859 je nova stranska oltarja izdelal Aleš Janežič iz Zaloga. Zanju je Frančišek Bizjak naslikal titularni svetnici Lucijo in Barbaro. Zanimiva je slika v atiki levega oltarja iz leta njegovega nastanka, ki prikazuje milostno podobo Marije s Sinkom iz kraja Re v italijanski dolini Vigezzo, ki naj bi 1494 čudežno krvavela. V devetdesetih letih je bila zadnjič prenovljena stavba, 2007 pa tudi oltarji.
Sveta Helena, ki goduje 18. avgusta, je zavetnica proti blisku, gromu in nevarnosti ognja, upodabljajo jo kot kraljico s križem in tremi žeblji.
