Prejšnjo cerkvico so postavili že v srednjem veku. Daleč od jedra vasi menda zato, ker je sveti Miklavž želel bivati ob potoku Reka. Prvič je bila pisno omenjena okrog 1485, ko je pičenski škof Paskazij v njej posvetil glavni oltar. Večjo prenovo je dočakala v 17. stoletju. Tedaj so ji prizidali troetažni zvonik, 1656 je dobila nova stranska zlata oltarja svetega Tilna in svetega Volbenka, približno sočasno pa tudi glavnega. Pred koncem stoletja je cerkev dobila tudi kakovostno baročno zakristijsko omaro. Stara cerkvica je bila tako majhna, da je maša ob večjih shodih potekala izven nje na zunanjem oltarju. Od nje je ohranjen le zvonik, s šilasto zaključenim portalom iz zelenega kamna, ki je bil nekdaj glavni vhod, kamnitima vencema in grebenastim obokom nad pritličjem.
1755 so menda furlanski stavbarji zgradili novo cerkev, ki je bila čez tri leta blagoslovljena. Os sedanje cerkve je pravokotna na os njene predhodnice. Ladja in ožji prezbiterij sta pravokotna in znotraj členjena s pilastri in nesklenjenim venčnim zidcem. Ladja ima ob straneh plitvi niši za stranska oltarja, zadaj pa lesen kor, ki leži na dveh kamnitih stebrih. Zunanjščina ima členitev z naslikanimi lizenami. Iz stare cerkve so prenesli vse tri zlate oltarje in glavnega takoj dopolnili. Podobar Jurij Tavčar je 1876 izdelal novo prižnico in sedanji glavni oltar. Od starega je porabil štiri svetniške kipe in obe sliki. Prva je imenitno delo Antona Cebeja, prikazuje pa svetega Miklavža in štirinajst priprošnjikov v sili, na tisti v atiki pa je upodobljena Rožnovenska Mati Božja z dominikanskima svetim Dominikom in sveto Katarino Siensko. Z elementi nekdanjega glavnega oltarja in dvema kipoma z njega so dopolnili tudi stranski oltar svetega Tilna.
1857 je bil zvonik dvignjen za eno etažo, 1885 pa je pogorela njegova streha, ki so jo nadomestili s strmo piramido. 1955 je arhitekt Plečnik pripravil predlog nadzidave zvonika z novo streho, a načrt ni bil izveden. Dve leti kasneje je vihar staro razmajano streho podrl. Takrat so zvonik nadzidali še enkrat in mu nadeli sedanje pokrivalo. V cerkvi je baročna voščena figura Jezuska iz Velesovega.
Sv. Miklavž, ki je bil nekdaj v cerkljanski fari zelo čaščen, je po legendi obdaril tri revna dekleta s kepami zlata, zato ga upodabljajo s tremi zlatimi jabolki na knjigi, odetega v škofovsko opravo. Je zavetnik mornarjev, mlinarjev, žagarjev in drugih z vodo povezanih poklicev. Goduje 6. decembra.
