Potek vsakokratnega srečanja MSJ (prilagojeno za Cerklje – ure veljajo za zimski čas, poleti je uro kasneje):
- Ob 18:00 se udeležimo sv. maše (povabljeni vsi, da se udeležimo po svojih zmožnostih).
- Ob 18:45 se zberemo v dvorani Jožefa Kvasa.
- Kadar bo možno, bo prisoten tudi g. župnik, občasno tudi p. Vili.
- Začnemo z uvodno molitvijo, ki jo pripravi eden od mož. Vedno se vnaprej določi, kdo jo bo pripravil.
- Po molitvi se razdelimo v manjše pogovorne skupine po 3 do 5 mož, kjer se izvedeta dva pogovorna kroga. Koordinator določi, koliko ima vsak časa za prvi in za drugi krog. Običajno je za prvi krog sedem do deset minut, za drugi krog tri do štiri minute. Obenem se določi tudi čas, kdaj se vrnemo v skupni krog.
- V prvem pogovornem krogu si podelimo lastne izkušnje na osnovi teme iz prejetega pisnega gradiva, ki ga za en mesec naprej pripravi p. Vili. Ob pripravi doma se priporoča, da si vsak glavne točke, ki jih bo podelil z ostalimi, zapiše. Tako vsak tudi lažje spoštuje omejitev časa, da ga ne preseže.
- V drugem krogu smo povabljeni, da vsak pove, kaj se ga je ta večer dotaknilo ob poslušanju ostalih mož.
- Oba pogovorna kroga morata potekati po pravilih duhovnega pogovora, ki so navedena v nadaljevanju.
- Ob določeni uri končamo s pogovori v manjših skupinah in se ponovno vrnemo v skupen krog, kjer v plenumu podelimo kratko refleksijo na obravnavano temo. Kratek odmev, vsak (lahko) pove misel, stavek, besedo, ker ga je nagovorilo na skupini ali že doma ob razmišljanju.
- Po zaključnem plenumi so še ˝oznanila˝ za naprej. Nato se nekaj časa zadržimo še v sproščenemu druženju.
Pravila za metodo duhovnega pogovora
Naš temelj je, da Bog vsakega izmed nas vedno in vsak hip spoštuje, se nas veseli, nas sprejema in nam je naklonjen. Zato lahko:
- Govorimo iz osebne izkušnje in ne kar na splošno. V skupini vedno uporabljamo zaimek ‘jaz’ in govorimo o sebi, svojih pogledih in svoji izkušnji.
- Poslušamo s spoštovanjem in hvaležnostjo, ker drža odprtosti in govorjenja resnice to zasluži in vabi k hvaležnosti.
- Bog nas je poklical po imenu. Ko nekdo začne govoriti vedno pove svoje ime. Ko konča, se mu vsi glasno zahvalimo (npr. Hvala, Janez). Tako se tudi naučimo naših imen.
- Vsak mož je najboljši poznavalec (‘strokovnjak’) svojega bivanja, zato nihče nima pravice, da brez njegovega privoljenja postavlja pod vprašaj njegovo izkušnjo.
- Trenutki tišine so primerni in nujni, zato jih sprejemamo in spoštujemo. Če kdo ne želi spregovoriti, ga nikdar ne silimo.
- V skupini smo zavezani zaupnosti in vsebine naših pogovorov ne širimo izven kroga skupine (razen s posebnim dovoljenjem posameznika in brez imena).
- Vsak član naj pride na vrsto, da podeli svojo izkušnjo, vendar naj podeli le to, kar želi in to kar zmore. Nihče ga ne sme prekinjati ali mu segati v besedo.
- Svojo izkušnjo izrazimo kratko, preprosto in jasno (lahko se jo tudi prebere, če je zapisana).
- Skupna ni namenjena splošnemu debatiranju, niti ni namenjena reševanju osebnih problemov, zato si med srečanjem med seboj ne delimo nasvetov. Če želimo, lahko to storimo po srečanju in v privatnem krogu.
- Voditelj pogovorne skupine skrbi, da ima vsak na razpolago enak delež časa in da se upoštevajo ta pravila.