Podružnica sv. Križa v Stiški vasi Robert Vurušič

Stiška vas se prvič imenuje leta 1384 z nemško obliko imena, ki izpričuje tudi zavetništvo vaške cerkve, Chreyzperg. Vseh šest cerkva na hribovskem območju prvotne cerkljanske fare je tako v slovenščini kot v nemščini dalo ime naseljem, v katerih stoje. To velja tudi za Stiško vas. Prvotno slovensko ime lahko rekonstruiramo kot Šentkrižka vas, po dvokratni glasovni redukciji pa je postala Štižka vas, kar se v narečju izgovarja Štiška vas in je nepravilno poknjiženo v Stiška vas. Vas se ne imenuje po stiškem samostanu, ampak po svetem Križu!

Cerkev stoji na z opornim zidom objetem gričku ob severnem robu vaškega jedra, stara pa je bila postavljena v bližnji dolinici vzhodno od sedanje. Pred dobrim stoletjem se je po terenu menda še razločilo, da je bila do 15 m dolga in do 5 m široka. Po pripovedi v njej ni hotela goreti luč, plamen pa se je prikazoval na gričku zraven, zato so jo podrli in novo postavili na njem. Slednja je bila zgrajena 1751, naslednje leto pa blagoslovljena. Ima kvadratna ladjo in manjši prezbiterij, oba s posekanimi vogali in členjena s pilastri ter prekinjenim venčnim zidcem. Levo od osno postavljenega vhoda stoji zvonik, 1805 pa so zgradili še lesen kor in zakristijo za glavnim oltarjem, ki je tudi edini. Postavljen je pred naknadno vzidano steno, ki zmanjšuje prostornino prezbiterija. Oltarni nastavek, stranske kipe in orodja, s katerimi so mučili Kristusa, v atiki je izdelal Frančišek Osole 1883, kiparska skupina v tronu s Križanim, Božjo Materjo in Janezom Evangelistom ter Kristusovo truplo v grobu na menzi pa so delo Valentina Vrbnika s konca 18. stoletja. Tron se lahko zapre s sliko Dviganje križa Kranjčana Jožefa Goetzla. Ob slavoloku sta plitki, polkrožno zaključeni niši. V levi je Križani, v desni pa izredno ekspresivna kiparska skupina Pieta. Mariji na nogi sloni mrtvi Sin, ki mu Marija Magdalena poljublja roko. Skulptura iz prve polovice 18. stoletja je najprej krasila stranski oltar farne cerkve, v drugi polovici stoletja pa zelo verjetno glavnega. V začetku 19. stoletja so jo umaknili v Stiško vas, menda zato, ker so jo verniki preveč častili. V cerkvi je tudi križev pot Leopolda Layerja z zelo majhnimi platni. Vrh stopnišča, ki vodi na obzidan plato s cerkvijo, stoji kapelica zaprtega tipa z razpelom. Stiška cerkev je bila nekdaj zelo obiskana postna božja pot. Vsak postni petek je šla tja procesija iz Grada, sedaj pa so v postu maše s križevim potom vsako nedeljo popoldne.

Križ, znamenje odrešenja, je daleč najpogosteje upodobljen motiv v krščanski ikonografiji, samostojno ali v različnih prizorih s Kristusom in drugimi osebami.