Žegnanje na Krvavcu

KAPELA MARIJE SNEŽNE NA KRVAVCU

V nedeljo, 18. avgusta, je minilo natanko 90 let od blagoslova Plečnikove kapelice na Krvavcu. Ob okroglem jubileju je sveto mašo na Krvavcu daroval prelat Jožef Lap, stolni prošt, ob somaševanju domačega župnika Jerneja Marenka in duhovnika Pavla Juhanta.

 

NEKAJ ZGODOVINSKIH DEJSTEV
Ob blagoslovu Planinskega doma na Krvavcu 6. septembra 1925 – postavilo ga je Slovensko planinsko društvo – je bila dana pobuda, da se v bližini zgradi kapela za obiskovalce doma. Po posredovanju kamniških frančiškanov, ki so kasneje tudi vodili gradnjo, je v letu 1926 načrte zanjo pripravil arhitekt Jože Plečnik, ki je bil frančiškanski tretjerednik.

Plečnik je pri izvedbi ves čas sodeloval in jo skrbno nadzoroval. Kapelo so gradili dve leti, večinoma s sredstvi, zbranimi preko Slovenskega planinskega društva.

18. avgusta 1929 jo je ob veliki zbrani množici in prisotnosti arhitekta Plečnika blagoslovil škof Gregorij Rožman, ki je obenem blagoslovil tudi na novo zgrajeno Kriško planino, ki je bila v lasti nove Pašne zadruge. V prvem desetletju je imela kapelica Marije Snežne na Krvavcu status zasebne kapele v oskrbi Aljaževega kluba iz Ljubljane, od 1939 pa pripada naši župniji. Že od začetka je namenjena tako pastirjem kot planincem.

 

ROKOPIS PRIDIGE ŠKOFA ROŽMANA OB BLAGOSLOVU KAPELE LETA 1929

BESEDILO ŠKOFOVE PRIDIGE IZ LETA 1929 NA KRVAVCU
Naj prvo blagoslovili planino in hleve. Zelo lepe molitve z litanijami vseh svetnikov: Delo in trud, ki ga imate z živino, pašo itd. naj Bog blagoslovi – od Božjega blagoslova vse odvisno, zastonj delo, ako Božjega blagoslova ni, uspeh dela ni trajen, vse se naj kadi, da nikjer nič ni. Blagoslovi naj tako, da bo od paše in živine primernega užitka dosti in blagostanje, da brez morečih službi Boga služili, se mu zahvaljevali in bo tako vse vaše delo in življenje v Njegovo slavo.

Blagoslov kapelice:

Zakaj tu gori kapelica? Zakaj pa so po vseh hribih bele cerkvice? Mišljenje in čustvovanje naših prednikov je bilo tako: na pokrajinsko najlepših točkah, kjer naposled obsežen, kjer lepote stvarstva in mogočnost posebno vidna – tam so lažje, najvztrajnejše molili k Bogu, tam sproščeni skrbi in težav vsakdanjosti bili Bogu bližji, bili boljši, kar jih je v dolini, v vasi, soseski ločilo, to je doli ostalo, na višavah so si bili bolj bratje, je vladala ljubezen – zato ker so bili Bogu bližji, so se zbližali tudi med seboj. Iz te miselnosti so gradili bele cerkvice po hribih, ki so tako značilne za naše kraje.

Iz iste miselnosti je bila zidana ta kapelica na Krvavcu – za domačine in turiste. Kdor z odprtimi očmi in z dovzetnim srcem hodi v planine – bodisi na delo, bodisi na oddih – pride z naravnost doslednostjo v naročje Boga, do spoznanja Stvarnika, ki se nikjer čudovitejši in navzočnejši ne kaže kakor v gorah in pa na morju.

Glejte – pred nami se razprostira vsa lepota in ljubkost naše zemlje, ki živi vas in je vaše prednike, preznojena z njihovim in vašim znojem, posvečena z njihovim in vašim delom, ki je grobove tolikih rodov, ki so živeli na njej, ki za vas pripravlja istotako tisti temni grob – poglejte to zemljo, ki jo Bog ustvaril v toliki lepoti, za vas, vsem jo dal v bivališče in obdelovanje.

Okrog in okrog pa venec gora, v nebo kipečih skalnatih vrhov – veličastvo božje moči, ki je z lahkoto, z migljajem svojega prsta dvignil ogromne skale, ki gledajo k višku, kakor bi bili okameneli od zamaknjenja nad božjo veličino in svetostjo.

Kdor preprosto in dovzetno gleda zazre roko božjo v vsem tem lepem in veličastnem stvarstvu in samoposebi umevno se mu zdi, da moli in počasti svojega Boga na takem kraju, kjer se mu Bog v čudežih stvarstva tako izvirno in čudovito razodeva.

Za koga vse to? Za nas! Da uživamo in vabimo vse. Da se veselimo lepote, in kar ta zemlja rodi, da nam služi v hrano in vsestransko uporabo.

Ko gledamo vso to stvarstvo, spoznajmo tudi to, kam nam roka vsemogočnega kaže – da je pri Njem naš cilj, da tisto hrepenenje, ki nas žene v gore, v Njem najde popolno , da je tudi ta čudni klic planin, ki ga začujemo v sebi in mu moramo slediti (hudo nam je, če ne moremo), tudi ta klic je v resnici klic samega Boga, ki nas k sebi kliče, ki vabi, da preko vidnega stvarstva spoznamo Njega, ki je Stvarnik vse lepote in veličine, da vzljubimo Njega, ki kot oče z lepoto in krasoto obdal naše bivališče, da gremo k Njemu, dokler v Njem ne najdemo pravost sreče in radosti, pa tudi spoznanja in resnici.

Da bi to tem bolj spoznali, da bi s tem gotoveje prišli k Bogu svojemu, v to naj služi tudi ta kapelica, ki nas še bolj spominja Boga, nam nudi priložnost, da ga molimo in počastimo. Tako nas bodo planine in planinstvo poplemenitilo. Ne podivjaki (pastirji), ne razbeganosti napredovati (turisti) v hribih, ampak v plemenitem mišljenju in ljubezni medsebojni, da si vpričo božje vsemogočnosti stojimo nasproti kot človek človeku, kot božja stvar božji stvari, kot otroci istega Očeta, ki je nad nami.

V to naj služi ta kapelica – naj bo tu kraj, kjer telo in duša ozdravi, se napije zraka, sonca, pa tudi milosti in božjega blagoslova. Amen. Deo gratias!

Oratorij 2019: imaš moč!

Prijavnica na oratorij 2019

Tudi letos bo prvi julijski teden na župnijskem dvorišču živahno. Po njem bo stopalo preko 300 parov nog, ki bodo letos sledile liku slovenske pripovedke, Petru Klepcu. Bog mu je dal moč, moč, ki bi jo lahko uporabil za maščevanje in upor, a on se odloči za odpuščanje, pomoč, delovanju v skladu s spoznanjem … Vsak dan se bomo poglobili v eno od teh vrednot, razvijali svoje talente na delavnicah in se razgibali pri velikih igrah. Vmes pa ne bo manjkalo časa za petje, molitev, igro itd. Lepo vabimo vse osnovnošolske otroke do 8. razreda in tiste, ki boste s prihodnjim šolskim letom pričeli hoditi v šolo.

Če želite svojega otroka prijaviti na oratorij morate prijavnico s prispevkom prinesti v župnišče ali na DMC v času uradnih ur. V kolikor imate še kakršnokoli vprašanje, nam lahko pišete na cerklje.oratorij@gmail.com.

Izlet v Terme Čatež

V soboto, 2. septembra, smo se kljub slabem vremenu g. župnik, učiteljica glasbe in naša zborovodkinja Irma, starši – spremljevalci in poln avtobus pojočih otrok, pevcev in ministrantov, z veselimi obrazi odpravili v Terme Čatež.

Ob osmi uri zjutraj nas je že čakal avtobus. Najprej nas je g. župnik nagovoril, za srečno vožnjo smo tudi zmolili. V ospredju avtobusa je bilo zelo živahno, ker nas je g. župnik spraševal o Jezusovih čudežih v zvezi z vodo. Celo pot do tja se ni slišal niti kanček tišine, temveč kitara in vse vrste pesmi. V preddverju term smo pojedli malico in se nato napotili v garderobe. Preoblekli smo se v kopalke in hiteli do bazenov.

Tam smo plavali, se potapljali in skakali v vodo. Imeli so tudi vodne tobogane, ki smo jih z veseljem preizkusili. Najbolj pogumni so se spustili po toboganu imenovanem Planica. Po dveh urah in pol smo se sestradani odpravili na kosilo – sendviče in pijačo. Ko smo imeli želodčke polne, smo šli plavat v bazen z valovi. Na oranžnem toboganu se nam je pridružil tudi gospod župnik, ki nas je z velikim zadovoljstvom “tunkal”. A na žalost se mora vse veselje enkrat končati. Preoblekli smo se in si posušili lase. Nato smo naredili skupinsko sliko in se odpravili v avtobus. Na poti proti Cerkljam smo skoraj vsi zaspali, saj smo bili zelo utrujeni. Pred župniščem so nas že čakali starši.

Na izletu smo se imeli zelo lepo, zato upamo, da ga bomo lahko prihodnje leto ponovili.