Obisk svetega Miklavža

Danes je Miklavžev večer … Sv. Miklavž bo obiskal vse pridne otroke, mlade in starejše. Nas pa je letos obiskal kar preko spleta… Povedal nam je veliko zanimivega… Klikni in si poglej posnetek =) tukaj.

 

Moška skupina Možje sv. Jožefa

V naši župniji se začenja tretja sezona delovanja moške skupina Možje sv. Jožefa, ki deluje pod duhovnim okriljem p. dr. Viljema Lovšeta. Prvo jesensko srečanje bo v ponedeljek 5. oktobra v dvorani Jožefa Kvasa po večerni sveti maši. Več informacij najdete na župnijski spletni strani pod rubriko Dejavnosti / Moška duhovnost.

Vabljeni novi člani.

 Dr. Viljem Lovše:
Spoštovani fantje, očetje, možje in sinovi, poročeni, samski ali ločeni, vdovci in vsi ostali, ki v srcu dobro mislite, dobrodošli na srečanju za očete, može in sinove v vaši župniji.
Nam možem je Bog dal moško moč in poslanstvo, ki se ga verjetno premalo zavedamo, še manj pa gojimo. Srečali se bomo, da se spomnimo, kako dragoceno je vsako moško srce in življenje za najbližje in vso družbo. Drug drugemu lahko damo veliko moči, ki jo potrebujejo naše žene, otroci in vsa družba. Bog osebno računa na vsakega izmed nas in na naš enkratni dar za nas in za druge. Dragoceni smo in se pri tem lahko podpremo. Bog nas ima za svoje sogovornike in sodelavce. Povabljen, če se zavedaš, da si veliko več kot zgolj del stroja za proizvajanje denarja za bogate. Vse težave in preizkušnje so za nas priložnost, ne ovira. V nas so moči, ki se jih niti ne zavedamo. Vsak izmed nas ima svojo enkratno izkušnjo, ki je vir moči tudi za druge.

Dobrodošli!

 

Žegnanje na Krvavcu 2020

V nedeljo, 16.8., smo se, še pod vtisom praznika Marijinega vnebovzetja, zbrali pri Mariji Snežni na Krvavcu. Poskrbela je za lepo vreme in lep razgled. S svojim praznikom nas je opomnila na to, da je naše življenje neprecenljiv dar. Bog ga tako ceni, da mu je dal neminljivost. V lepem vremenu in z lepim razgledom smo Božjo dobroto še veliko lažje doumeli. Bogu hvala za vse lepo, kar nam podarja.

Štorklje so se na materinski dan vrnile na dimnik župnišča

V Sloveniji vsako leto gnezdi več kot dvesto parov belih štorkelj, največ v severovzhodnem delu države. Bela štorklja v mnogih okoljih, tudi Sloveniji, predstavlja znanilca sreče v kraju, kjer gnezdi, še posebej hiši gnezdenja prinaša blaginjo. Skoraj izključno gnezdijo v urbanem okolju na strešnih slemenih, dimnikih ter na električnih in gnezdilnih drogovih.
Na materinski dan, 25. marca, se je v Cerklje na Gorenjskem vrnil par štorkelj. Letošnji močan veter na Gorenjskem je na začetku meseca februarja njihovo gnezdo na dimniku župnišča v Cerkljah močno poškodoval. Cerkljanska družina štorkelj je lani poleti vzbudila precej pozornosti, ko se je samica poškodovala, samec pa sam ni mogel skrbeti za štiri odraščajoče potomce. Člani Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije so tako štorklje odpeljali v zavetišče na Muti, kjer so pod nadzorom dr. Zlatka Goloba poskrbeli za poškodovano mamo in tudi vse štiri mladiče. Sredi lanskega avgusta so na travniku v bližini Cerkelj štorklje pripeljali z Mute in jih izpustili, kmalu pa se jim je pridružil tudi oče štrk, ki je v tem času ostal v Cerkljah.

Na daljšo pot se samica ni podala morda prav zaradi poškodbe, zaradi katere se ni počutila dovolj dobro, menijo opazovalci, zimo je preživela v Sloveniji, na območju Kozjanskega parka, ostale štorklje pa so se pred zimo umaknile v tople kraje. Vse štiri štorklje je pred izpustitvijo nazaj v naravo obročkal zunanji sodelavec Slovenskega centra za obročkanje ptičev Dušan Dimnik. »Za nas, ki ptice obročkamo, je velik uspeh, če vemo, kje je ptica in kako se giblje«. Enega od štirih mladičev cerkljanskih štorkelj so v začetku januarju opazili nedaleč od Madrida v Španiji. Štorkljin mladič je do Španije preletel dobrih 1600 kilometrov, njegova končna postaja je bila Afrika.

Mlade štorklje lahko na jugu ostanejo tudi dve ali tri leta, v nasprotju z odraslimi, ki se spomladi vsako leto vračajo v domače gnezdo, kjer vzredijo nov zarod mladičev.

Iskrena hvala g. Janezu Kuharju iz Cerkelj, ki je prijazno dovolil objavo besedila in fotografij na župnijski spletni strani

Smeh je pol zdravja

Položnice

Koliko časa koronavirus preživi na položnicah? Jaz jih bom pustil kakšen mesec v karanteni. Za ziher.

 

Striženje

Samoizolacijski nasvet: Sami se ostrizite. To vas bo še dodatno motiviralo, da ne boste upali iz hiše še vsaj kakšen teden.

 

Tuširanje

Ali kdo ve, če se že lahko tuširamo ali si še vedno samo umivamo roke?

 

Marie Curie

Osnovna šola, pouk na daljavo, kemija, domača naloga: Kaj veš o Marie Curie? Odgovor učenke: Pravilno se napiše Mariah Carey.

 

Ordinacija

Sestra pride iz ordinacije v čakalnico: Zaradi tajnosti podatkov vas ne smem klicati po imenih. Kdor ima koronavirus, naj gre naprej.

 

Sobno kolo

A ima kdo sobno kolo za prodat? Rabim ga nujno za v službo!

 

Nove slovenske kletvice

Nove slovenske kletvice (uporabne pred trgovino):

– naj ti voda zalije vse zaloge WC papirja,

– naj ti iskra kresne ves alkohol za razkuževanje,

– naj ti zelena plesen požre ves kvas, kar ga imaš.

 

Peter

»Peter ima 42 sličic in babica mu jih je kupila še 27. Koliko ima Peter skupaj vseh sličic?« »Otroci, ne nasedajte tem fintam! To je zavajajoče vprašanje, saj babica ne sme nikamor iz hiše! Tako da je pravi odgovor 42!«

 

Moj pes

Imam sosedo, ki se pogovarja s svojim mačkom, kot da bi jo ta razumel. Ko sem to povedal svojemu psu, sva umrla od smeha.

 

Nasvet

Nasvet za čas karantene: vsak drugi dan probajte kavbojke, ker trenirka in pižama dajeta vtis, da je vse ok.

 

Dežurna gostilna

Če že imamo dežurne lekarne, trgovine, zobozdravnike, pasje trgovine … Zakaj nimamo dežurne gostilne?

 

Rešujem svet!

Mama mi je ves čas govorila, da ne bo nič iz mene, če bom cele dneve poležaval v postelji. A poglejte me sedaj … rešujem svet!

 

Frizer

Kad sve prođe, drage moje, bit će teže naručit se kod frizera nego na magnetsku rezonancu.

 

Maske

Došli smo iz supermarketa, skinuli maske…Gledam, žena nije moja…

 

8. dan izolacije

Ata in mama se ločujeta. – S kom naj ostanem? – Matej, 41 let.

 

Božič

Kot da bi bil božič. Sneg pada, vsi smo doma, imamo polne hladilnike in še v krogu družine smo.

 

Sneg

Sad su namerno pustili sneg, da se vide tragovi, ko izlazi iz kuće.

 

Karantena

Kolko brzo prolazi vreme u karantin, evo zima opet dođe.

 

Krizni štab

Obvestilo iz kriznega štaba: vsi pari, ki bodo čez 9 mesecev zibali, bodo denarno kaznovani zaradi nespoštovanja razdalje 2 m!

 

Karakter

Sam sm pa kr karakter… Že cel tedn nisem šou u gostilno.

 

Jutrišnji izlet

8.30 – odhod iz kopalnice. Prihod v kuhinjo, kjer bomo zajtrkovali. Po zajtrku obiščemo različne sobe. Potem delavnica čiščenja. 13.00 – kosilo v kuhinji. 14.00 – siesta na kavču v dnevni sobi. 16.00 – obisk dnevne sobe ob čaju in piškotih. 16.30 – prosti čas za obisk hodnikov stanovanja. Zaključek izleta ob 18.00. Srečno pot in ostanite zdravi.

 

Električar

Če ne poslušate nasvet zdravnika, poslušajte vsaj nasvet električarja. »Bolje izolacija, kot ozemljitev!«

 

Danes

Tri puta sam spavao, šest puta jeo i još je danas.

 

Predsednik

Naš predsednik kineskom predsedniku:

  • Brate, šta je bre ovo?
  • Pa aspiratori!
  • Tražili smo respiratore!
  • Kakav ti je kineski, dobro da nisam doneo vibratore!

 

Izolacija

Šesti dan izolacije v stanovanju z možem … Rekla sem mu: »Pojdi raje ven, bom jaz plačala kazen!«

 

Chuck Norris dobil korona virus

Baje je Chuck Norris dobil korona virus. Virusu so odredili dva tedna karantene.

 

Oglas

Iščem: »Mlad simpatičen fant, založen z makaroni, oljem in kvasom, išče dekle, ki ima večjo zalogo WC papirja«.

 

Poroka

Pozor! Vsi, ki ste se hoteli poročiti te dni – življenje vam daje drugo priložnost.

 

WC papir

WC papirja zmanjkuje izključno zato, ker eden kihne, deset se jih pa pokaka …

 

Zaloge WC papirja

A mogoče veš, kaj je z zalogami WC papirja? Človek bi si mislil, da razsaja driska, ne korona.

Kaj prinaša Urbi et orbi

Papež Frančišek je v času izrednih razmer zaradi epidemije COVID-19, ki ogroža celotno človeštvo, povabil katoličane, naj se mu v petek, 27. marca 2020, ob 18. uri, duhovno pridružijo v molitvi. Molitev svetega očeta bo mogoče spremljati v živo preko medijev (neposredni prenos bo na TV Slovenija 2, Tv Exodus, na Radiu Slovenija – program Ars in Radiu Ognjišče), sklenila pa se bo z evharističnim blagoslovom, ki ga bo podelil Urbi et orbi, mestu in svetu, izpred atrija vatikanske bazilike, pred praznim Trgom sv. Petra. Pri vhodu v baziliko bosta izpostavljeni dve podobi: Marija Salus Populi Romani in “kužni križ” iz cerkve sv. Marcela.

Vseslovenski molitveni dan v čast Božji Materi Mariji v zahvalo za matere, družine in priprošnjo za zdravje vseh bolnih

Na pobudo ljubljanskega nadškofa metropolita in predsednika Slovenske škofovske konference msgr. Stanislava Zoreta so slovenski škofje določili, da bomo v sredo, 25. marca 2020, na slovesni praznik Gospodovega oznanjenja Mariji, praznovali vseslovenski molitveni dan v čast Božji Materi Mariji v zahvalo za matere in priprošnjo za zdravje vseh bolnih.

Škofje vabijo duhovnike, da ta dan pri svetih mašah vključijo prošnjo za vse matere, bolnike ter zdravstvene delavce v naši domovini. Člani redovnih skupnosti, družb apostolskega življenja in laiških gibanj so povabljeni, da v svojih domovih molijo za matere, družine, zdravje v naši domovini ter na priprošnjo Božje Matere Marije, ki jo v litanijah kličemo tudi »zdravje bolnikov«,  k čimprejšnjemu končanju epidemije.

Škofje vabijo družine in vernike, da ta dan posebej molijo rožni venec, zmolijo litanije Matere Božje, pojejo Marijine pesmi oz.  preberejo praznično dnevno Božjo besedo.

dr. Tadej Strehovec, Generalni tajnik SŠK

Kako gremo po novem k sveti maši

Položaj, ki ga doživljamo s sveto mašo prek ekrana ali aparata, je razumljivo precej poseben. Ko se slišimo po telefonu ali se vidimo v primerni varni razdalji, si povemo, da se pogrešamo. Mene spominja na leto 1984, ko devet mesecev nisem vstopil v cerkev in sploh nisem bil pri maši, pa je moje krščanstvo preživelo. Takrat sem bil pri vojakih. Veljalo je pravilo, da ima Jugoslavija svobodo veroizpovedi. Drugo pravilo pa je zahtevalo, da vojaška obleka ne sme v cerkev. Tretje, da v času služenja vojaščine – 15 mesecev – ne smeš obleči civilne obleke. Vsekakor, ko sem se po devetih mesecih »prešvercal« v cerkev v Tvrđi v Osijeku na kor, sem jokal kot dež … Naš položaj ni tako kritičen, saj imamo veliko možnosti biti pri sveti maši. Kako torej gremo k maši po televiziji, radiju ali na medomrežju.

  1. Na sveto mašo se pripravimo. Pogledamo ponudbe in se odločimo, katero sveto mašo bomo obiskali. Da nas med mašo ne bo motila kuhinja ali druge zadeve.
  2. Uro pred sveto mašo se postimo, zato da bi lahko prejeli duhovno obhajilo.
  3. Se mašno oblečemo. Ne moreš k maši v pižami ali v trenirki.
  4. Za družino pripravimo stole, ker to ni gledanje katere koli oddaje, ampak je maša.
  5. Se pokrižamo z blagoslovljeno vodo. Če nimamo kar z navadno vodo, da se spomnimo krsta.
  6. Ko je čas za stanje, stojimo, sedimo in klečimo, kadar je treba.
  7. Kar govori ljudstvo skupaj glasno odgovarjamo.
  8. Poberemo miloščino. Po koncu epidemije bodo mnogi v stiskah in se bomo odločili, komu bomo dali darove svoje mašne nabirke. Božji dar kliče k temu, da tudi sami darujemo.
  9. Ministranti lahko ministrirajo vsaj z zvonjenjem, če je pri hiši kakšen zvonček.
  10. V družini si podamo roke pred obhajilom
  11. Duhovno obhajilo lahko pospremimo z zahvalami, ki jih izrečemo na glas
  12. Pri blagoslovu sprejmemo blagoslov z glasnim »amen«.
  13. Spremljamo zaključno pesem in še sami kaj zapojemo.
  14. Po maši posedimo ob družinski mizi, popijemo kaj všečnega, pojemo kaj vitaminov ali sladkega. Si povemo, kaj nam je bilo všeč. Kaj bomo za Jezusa storili v življenju. Naredimo selfi, nekaj narišemo ali napišemo. Pošljemo župniku sporočilce (lahko selfi) in ali SMS tistim s katerimi navadno poklepetamo pred cerkvijo.

Potem se lahko spet preoblečemo v domače cunje.

Seveda je tudi spremljanje svete maše med kuhanjem kosila boljše kot nič, a če si boste vzeli čas za Gospoda, boste imeli toliko boljši občutek, da je kakšen dan, kakšna ura drugačna od drugih.

Janez Kobal

 

Epidemija virusa in epidemija hvaležnosti

V teh dneh se v toplini svojega doma marsikdo sprašuje, kako je sploh mogoče, da en virus spodbudi tako drastične ukrepe, ki smo jih dolžni upoštevati, če ne želimo škodovati svojemu bližnjemu. Zaprtje šol in vrtcev, prekinitev javnega prometa, prepoved druženja … Kdo bi še pred mesecem dni sploh pomislil, da se lahko zgodi, kar danes doživlja praktično ves svet.

A resnici na ljubo po teh dnevih samoizolacije nam marsikaj ne bo več tako samoumevno, kot nam je bilo nekdaj. Epidemija poleg nevarnosti v nas budi tudi hvaležnost.

  • Hvaležni smo za ljudi, ki jih imamo radi. Verjetno še nikoli nismo imeli toliko časa za ljudi, ki so nam najbližji. Zato so ti trenutki kljub temu, da so lahko zaradi bližine precej naporni, tudi izjemno lepi. Končno smo lahko skupaj, in neštevilne obveznosti nas ne trgajo več proč od ljudi, ki so nam dragi.
  • Hvaležni smo za hrano. Hrana je dragocena dobrina, ki jo pogosto premalo cenimo in kdaj celo zavržemo, ker je nismo uspeli zaužiti. Sedaj, ko je odsvetovan obisk trgovin, imamo lepo priložnost, da porabimo zalogo iz svoje shrambe in se zavemo, kako dragoceno je imeti svoj vrtiček, na katerem lahko naberemo svežo solato in kako prav nam pridejo kozarci z vloženim sadjem in zelenjavo, ki so nam preteklo poletje sicer vzeli veliko časa, danes pa so neprecenljivi.
  • Hvaležni smo za naravo. Kako lepa je naša narava in kako dragocen je občutek svobode, ko končno lahko odpremo vrata svojega doma in se ob za nas neobičajnih urah odpravimo na sveži zrak! Epidemologi nas spodbujajo, naj otroci raje plezajo po drevesih kot igralih in odkrivajo, kako neizmerne možnosti igre nudi narava sama.
  • Hvaležni smo za šolo življenja. Otroci v teh dneh ne hodijo v šolo. A se lahko učijo ne samo preko spletnih učilnic, ampak tudi za življenje: Kako pospraviti stanovanje, kako speči kruh in skuhati kosilo, kako speči pecivo in brez prepirov uživati v skupni igri.
  • Hvaležni smo za delo. Pogosto se čutimo preobremenjeni, v teh dneh pa vidimo, kako ljudje potrebujemo delo in rutino, sicer se hitro začnemo dolgočasiti. Daljši popoldnevi tako tudi ob delu od doma omogočajo, da dobro pospravimo stanovanje in postorimo marsikaj, za kar nam običajno zmanjka časa že samo zaradi vožnje v službo in nazaj.
  • Hvaležni smo za svoje duhovnike, ki iščejo tisoč in eno možnost, da bi nam bili blizu.
  • Hvaležni smo za sveto mašo in pobožnosti, ki jih lahko spremljamo preko spleta, radijskega sprejemnika in televizije.
  • Hvaležni smo, da smo zahvaljujoč moderni tehnologiji povezani, čeprav se ne smemo družiti.
  • Na kratko: Hvaležni smo za to, kar je v življenju bistvenega pomena. 

Zagotovo bi poleg naštetih lahko našli še vrsto drugih razlogov za hvaležnost. Skušajmo torej v tem negotovem času gledati tudi z očmi hvaležnosti, da bomo tudi, ko nas epidemija koronavirusa ne bo več ogrožala, hvaležni za vse to, na kar v običajnem vsakdanu pogosto pozabljamo!

Za sklep pa še resnična anekdota. Šestletna deklica, ki še ne obiskuje šole, v teh dneh vpraša mamico: “Mami, a je danes sobota ali nedelja?” Mamica pa odgovori: “Saj res, v tem tednu se pa kar menjavata!”

Pripravila: Mojca Bertoncel