Novice

Epidemija virusa in epidemija hvaležnosti

V teh dneh se v toplini svojega doma marsikdo sprašuje, kako je sploh mogoče, da en virus spodbudi tako drastične ukrepe, ki smo jih dolžni upoštevati, če ne želimo škodovati svojemu bližnjemu. Zaprtje šol in vrtcev, prekinitev javnega prometa, prepoved druženja … Kdo bi še pred mesecem dni sploh pomislil, da se lahko zgodi, kar danes doživlja praktično ves svet.

A resnici na ljubo po teh dnevih samoizolacije nam marsikaj ne bo več tako samoumevno, kot nam je bilo nekdaj. Epidemija poleg nevarnosti v nas budi tudi hvaležnost.

• Hvaležni smo za ljudi, ki jih imamo radi. Verjetno še nikoli nismo imeli toliko časa za ljudi, ki so nam najbližji. Zato so ti trenutki kljub temu, da so lahko zaradi bližine precej naporni, tudi izjemno lepi. Končno smo lahko skupaj, in neštevilne obveznosti nas ne trgajo več proč od ljudi, ki so nam dragi.
• Hvaležni smo za hrano. Hrana je dragocena dobrina, ki jo pogosto premalo cenimo in kdaj celo zavržemo, ker je nismo uspeli zaužiti. Sedaj, ko je odsvetovan obisk trgovin, imamo lepo priložnost, da porabimo zalogo iz svoje shrambe in se zavemo, kako dragoceno je imeti svoj vrtiček, na katerem lahko naberemo svežo solato in kako prav nam pridejo kozarci z vloženim sadjem in zelenjavo, ki so nam preteklo poletje sicer vzeli veliko časa, danes pa so neprecenljivi.
• Hvaležni smo za naravo. Kako lepa je naša narava in kako dragocen je občutek svobode, ko končno lahko odpremo vrata svojega doma in se ob za nas neobičajnih urah odpravimo na sveži zrak! Epidemologi nas spodbujajo, naj otroci raje plezajo po drevesih kot igralih in odkrivajo, kako neizmerne možnosti igre nudi narava sama.
• Hvaležni smo za šolo življenja. Otroci v teh dneh ne hodijo v šolo. A se lahko učijo ne samo preko spletnih učilnic, ampak tudi za življenje: Kako pospraviti stanovanje, kako speči kruh in skuhati kosilo, kako speči pecivo in brez prepirov uživati v skupni igri.
• Hvaležni smo za delo. Pogosto se čutimo preobremenjeni, v teh dneh pa vidimo, kako ljudje potrebujemo delo in rutino, sicer se hitro začnemo dolgočasiti. Daljši popoldnevi tako tudi ob delu od doma omogočajo, da dobro pospravimo stanovanje in postorimo marsikaj, za kar nam običajno zmanjka časa že samo zaradi vožnje v službo in nazaj.
• Hvaležni smo za svoje duhovnike, ki iščejo tisoč in eno možnost, da bi nam bili blizu.
• Hvaležni smo za sveto mašo in pobožnosti, ki jih lahko spremljamo preko spleta, radijskega sprejemnika in televizije.
• Hvaležni smo, da smo zahvaljujoč moderni tehnologiji povezani, čeprav se ne smemo družiti.
• Na kratko: Hvaležni smo za to, kar je v življenju bistvenega pomena. 

Zagotovo bi poleg naštetih lahko našli še vrsto drugih razlogov za hvaležnost. Skušajmo torej v tem negotovem času gledati tudi z očmi hvaležnosti, da bomo tudi, ko nas epidemija koronavirusa ne bo več ogrožala, hvaležni za vse to, na kar v običajnem vsakdanu pogosto pozabljamo!

Za sklep pa še resnična anekdota. Šestletna deklica, ki še ne obiskuje šole, v teh dneh vpraša mamico: “Mami, a je danes sobota ali nedelja?” Mamica pa odgovori: “Saj res, v tem tednu se pa kar menjavata!”

Pripravila: Mojca Bertoncel

Teden družine 2020

Od 19. – 25. marca v Cerkvi na slovenskem tradicionalno obhajamo Teden družine. Urad za družino pri Slovenski škofovski konferenci je za letos izbral geslo: “Kdor se uči, je mlad.”

Za vsak dan v tem tednu je pripravljena določena misel, življenjska zgodba, molitev in iztočnica za pogovor v družini.

Prenesite si zloženko:

Zloženka-A4-Teden-družine-2020

Na Pastoralnem portalu portal.pridi.com je objavljanih sedem resničnih  zgodb, ki so vzete iz knjige Kurja juhica. Za vsak dan v tednu družine ena.  Te zgodbe prebirajo po celem svetu, otroci in odrasli. Berejo jih in postajajo modrejši.  Povabljeni ste, da jih prebereš tudi v vašem domu. Najlepše je, če jih preberete v krogu družine in si po branju vzamete še nekaj časa za pogovor. Pri pogovoru vam je v pomoč vprašanje, ki je zapisano pri določenem dnevu.  Večer zaključite z molitvijo za može, za očete, za mamice, za vse starše in otroke, za babice, … Lahko zmolite eno desetko ali pa en očenaš, toliko kot lahko. Vsaka molitev šteje.

Uporabno: v marcu odprta povezava do molitveno-bogoslužne revije Magnificat

Molitveno-bogoslužno revijo Magnificat si lahko ogledate na strani:

odpiramo popolnoma prost dostop do bogoslužno molitvene revije Magnficat v spletni obliki

V času epidemije prejemajmo duhovno obhajilo

Kako prejemamo duhovno obhajilo?

Škofje ordinariji do preklica podeljujejo slovenskim katoličanom spregled od dolžnosti udeležbe pri nedeljski sveti maši. Verniki naj nadomestijo odsotnost od svetega bogoslužja z molitvijo, postom, dobrimi deli, prebiranjem Božje besede, spremljanjem svete maše po radiu, TV oziroma spletu ter s prejemom duhovnega obhajila.

Če nikakor ni mogoče, da bi sodelovali pri sveti maši in prejeli sveto obhajilo, je primerno, da ga prejmemo v duhovni obliki.

Možna in priporočena oblika:

1) Na mirnem kraju se umirimo in se nato pokrižamo.

2) Zavemo se Božje navzočnosti in obudimo ter zmolimo kesanje.

3) Preberemo evangelij dneva.

4) Nekaj časa premišljujemo ob Božji besedi (bodite pozorni na to, kaj vam govori in kakšne občutke prebuja v vas).

5) Zmolimo veroizpoved.

6) Sledi duhovno obhajilo.

Jezus, verjamem, da si navzoč v Najsvetejšem zakramentu. Zahvaljujem se Ti za Tvojo ljubezen do mene, ki si mi jo izkazal s svojo smrtjo na križu. Želim Te ljubiti bolj kakor vse drugo, predvsem pa Te želim sprejeti v svojo dušo. Ker Te ne morem prejeti zakramentalno, Te prosim, da prideš k meni duhovno: prosim Te, da vstopiš v moje srce in prebivaš v njem.

(Kratek premor, da se povežemo z Jezusom …)

Hvala, Jezus, za to duhovno obhajilo, hvala za Tvoj objem, hvala za to duhovno združitev s Teboj. Ne dovoli, da bi se ločil od Tebe, ampak mi pomagaj, da ostanem v Tebi.

6) Molitev končamo z znamenjem križa.

Msgr. dr. Marjan Turnšek

Tretji postni teden: Daješ mi moč, da sem … PONIŽEN

Duhovna misel za 3. postno nedeljo.

 

Ponižen sem pred Bogom takrat, ko sprejmem to, k čemur me kliče. Da bi izpolnil svoje poslanstvo, se ne delam čez vse pomembne, ampak prisluhnem Gospodu in izpolnim nalogo. Opravim tudi tiste obveznosti, ki mi mogoče niso najbolj pri srcu. Lahko pa tudi v njih prepoznam Božji klic. V skrbi za zdravje vseh se odpovem srečanjem z mojimi dragimi.

MOLITEV

Gospod, naj se od tebe naučim,

kaj pomeni biti ponižen.

Daj mi moč, da ne bom omahoval,

ampak se bom vedno odzval tvojemu klicu.

Molitev za zdravje

Molitev za zdravje

Izredna navodila slovenskih škofov za preprečevanje širjenja koronavirusa COVID-19: odpoved svetih maš do preklica

20200313 – 3. Navodilo SŠK – odpoved maš FINAL

Pobožnost Križevega pota, Stiška vas 2020

Na prvo postno nedeljo smo se tradicionalno (letos drugič po vrsti) zbrali v Gradu pri Linetovi hiši ob vznožju hriba, kjer je že v preteklosti potekal križev pot do cerkve sv. Križa v Stiški vasi. Da bi to pobožnost obudili, so se lani ob poti postavila znamenja – 14 postaj križevega pota. Lanski pobudi je sledila nova in od letos so pri vseh postajah tudi slikovne upodobitve postaj in pod vsako zapisana molitev. Na koncu je dodana še petnajsta –  vstajenjska postaja.

Kljub deževnemu vremenu in dokaj namočeni poti smo pobožnost križevega pota uspešno izpeljali. Mogoče v teh neugodnih pogojih še malo bolj doživeto. Pobožnost smo zaključili s sveto mašo v Stiški vasi.

Vse preostale postne nedelje smo verniki povabljeni, da se zberemo pri prvi postaji za Linetovo hišo in  ob 14. uri ob skupni molitvi krenemo po postajah križevega pota. Za molitev se lahko uporabi ustrezno besedilo, če tega nimamo, pa lahko zmolimo besedilo, ki je zapisano pod posamezno sliko. Od postaje do postaje molimo rožni venec, ki ga ob vsaki postaji molitveno zaključimo, ne glede na to, koliko Zdravih Marij smo vmes uspeli zmoliti.

Ker se bo vsako nedeljo ob 15.00 križev pot molil tudi v cerkvi, smo romarji povabljeni, da se lahko z nekaj zamude (saj bomo pobožnost križevega pota opravili že na romarski poti) v miru priključimo pobožnosti, ki bo ob našem prihodu v cerkvi že potekala.

Boris Jereb

Svetopisemski maraton 2020 v kapeli Antonovega doma

Svetopisemski maraton je bil v Sloveniji prvič pripravljen leta 2007 ob letu Svetega pisma. Krog sodelujočih gibanj, skupnosti in cerkva se vsako leto širi. Ob celotedenskem branju Svetega pisma, ki je letos spet potekalo v kapeli Antonovega doma na Viču, se zvrsti več sto bralcev.

Letošnji svetopisemski maraton se je začel v nedeljo, 26. januarja, ob 11. uri in zaključil v soboto, 1. februarja, ob 17.00. Od začetka do konca traja neprekinjeno, podnevi in ponoči. Branje je razdeljeno na 2-urne termine, ki jih “pokrijejo” v naprej dogovorjene skupine bralcev. Enega takšnih 2-urnih terminov lahko prevzame že skupina štirih bralcev. Posamezni bralec prebere eno poglavje, nato pristopi naslednji bralec iz te skupine, ki prebere naslednje poglavje. Tako se dve uri medsebojno izmenjujejo bralci znotraj prijavljene skupine. Vsak bralec napove le, katero svetopisemsko knjigo in katero poglavje bo bral – na primer: »Pismo Rimljanom, 8. poglavje«. Vmesni naslovi (odlomkov) se ne berejo.

V naši župniji se je letos za sodelovanje odločila skupina Možje svetega Jožefa Cerklje, sodelovalo nas je 6 bralcev. Različne moške skupine smo tokrat pokrile 5 terminov: tri termine matična ljubljanska moška skupina, en termin skupina iz Štepanje vasi in en termin naša cerkljanska. Moške skupine praviloma pokrivamo najmanj prijazne nočne termine. Naš termin je bil v četrtek, 30. januarja, od 22. ure do polnoči. Prvo ˝naše˝ poglavje je bilo 25. poglavje iz Apostolskih del. V dveh urah smo z Apostolskimi deli prišli do konca, prebrali še celotno Pismo Rimljanom in končali s 6. poglavjem iz Prvega pisma Korinčanom. Prebrali smo skupno 25 strani. Nekaj ur kasneje – v petek zgodaj dopoldne je bilo sveto pismo že v celoti prebrano. Do zaključka branja v soboto, je bila še enkrat prebrana celotno Nova zaveza in še nekaj Mojzesovih knjig.

Letos so bile k organiziranju lastnih ˝mini maratonov˝ povabljene tudi župnije. Ker je informacija prišla dokaj pozno, smo se v župniji Cerklje odločili, da se branju prvič pridružimo prihodnje leto. Letošnja izkušnja branja Svetega pisma v kapeli Antonovega doma je bila tudi iz tega razloga koristna, saj bo v pomoč pri organizaciji župnijskega ˝mini maratona˝ v letu 2021. K sodelovanju bodo povabljene različne skupine, ki delujejo v župniji Cerklje – pa tudi posamezniki.

Boris Jereb