Blagoslov obnovljenih postaj križevega pota v Lahovčah; 4. maj 2023

V župniji Cerklje na Gorenjskem je ljubka vasica s čudovito cerkvico sv. Florijana Lahovče. V Lahovčah živi in deluje prelat g. Stanislav Zidar. Za gospodinjstvo pa vzorno skrbi ga. Ivanka Bernard s svojim gostoljubnim belokranjskim značajem. G. prelat Stanislav je pravi zidar. Zida mostove med ljudmi. Vedno je prisoten na prireditvah, srečanjih in slovesnostih v Lahovčah.  Ga. Ivanka pa prinese polno košaro belokranjske pogače.

S prihodom g. prelata Zidarja so se začela obnovitvena dela. Župnišče, parkirišče,  vsa okolica, pa tudi povsem obnovljena cerkev. Od zvonov, sten, vseh oltarjev pa vse do tal. Tako je svetišče postalo res pravi biser. Na god sv. Florjana nas je obiskal nadškof msgr. Stanislav Zore, ki je blagoslovil, s pomočjo darovalcev, obnovljen križev pot.

Na zvoniku sta plapolali zastavi, slovenska in vatikanska. Pritrkovalci so s pesmijo zvonov naznanjali praznik v daljave, cerkev pa je bila ozaljšana s cvetjem. Pevci na koru so navdušeno prepevali vstopno pesem, ko se je zvrstil slovesen sprevod. Najprej narodne noše, nato gasilci in nazadnje g. nadškof v spremstvu ministrantov, g. prelata Zidarja, g. župnika mag. Jernega Marenka in tajnika g. Boštjana Prevca.

Navzoče je najprej pozdravil g. prelat Zidar, ki se je spomnil tudi pesmi Slavka Avsenika, ki je prav za Lahovče spesnil pesem, O svet Florjan, v Lahovčah so na oltar te d’jal. Restavratorka ga. Minca Marolt Šuštar,  je predstavila obnovljeno delo, sledil je blagoslov križevega pota.

V pridigi je g. nadškof orisal življenjsko pot mučenca sv. Florjana in navezal povezavo med Dunajem (rojstni kraj sv. Florjana) ter Lahovčami. Posebej je nagovoril gasilce in jih vzpodbudil k vztrajnosti v njihovem plemenitem poslanstvu. Na koncu se je član žps g. Miha Janhar zahvalil g. nadškofu vsem sodelujočim in prisotnim, posebej pa je čestital g. župniku Jerneju Marenku, ki je ravno na god sv. Florjana praznoval rojstni dan. Po zahvalni pesmi in blagoslovu je sledilo družabno srečanje s pogostitvijo pred cerkvijo.

Mitja Žibert 

Obročkali so mladiče štorkelj

Bela štorklja, ki se pojavlja v Sloveniji, na celotnem območju gnezdi do dvesto parov. Je ptica selivka,  največ jih gnezdi v severovzhodnem delu države. Bela štorklja v mnogih okoljih predstavlja znanilca sreče v kraju kjer gnezdi, še posebej pri tisti hiši in prinaša blaginjo. Skoraj izključno gnezdijo v urbanem okolju na strešnih slemenih, dimnikih ter na električnih in gnezdilnih drogovih. Selijo se za hrano. Nekoč so bile značilne predvsem za Prekmurje, danes pa jih najdemo tudi na Dolenjskem, Gorenjskem in na območju Ljubljane. “Na splošno se število parov štorkelj v Sloveniji povečuje, vse manj jih je le v Prekmurju” je povedal g. Dimnik.

Letos na Gorenjskem gnezdijo štorklje na štirinajstih lokacijah, lani  na enajstih. Na novo letos  štorklje gnezdijo na Bledu poleg pokopališča, v Radovljici na dimniku Almire in v Domžalah.

V torek, 28. junija, je g. Dimnik z dvigalom obročkal mlade štorklje v Cerkljah in Lahovčah. V gnezdu  na župnijskem dimniku v Cerkljah je obročkal štiri  mladiče, prav tako štiri mladiče je obročkal tudi  v Lahovčah, kjer  je štorklja  letos naredila novo gnezdo na dimniku. Kot je povedal Dimnik, jih je bilo  v Lahovčah največ v gnezdu – pet mladih štorkelj. Tokrat pa je imel Dušan v Lahovčah in Cerkljah mladega pomočnika Bora.  Za obročkanje je poskrbela občina Cerklje na Gorenjskem. Prvo gnezdo štorkelj na Gorenjskem je bilo v Lahovčah leta 1999 na dimniku stanovanjske hiše  Staneta Vrtnika.

Nekateri posamezniki, ki so jim štorklje posebno ljube, jim postavijo umetna gnezdišča. Kot je pojasnil Dušan Dimnik, zunanji sodelavec Slovenskega centra za obročkanje ptic pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije, je z obročkanjem bele štorklje na Gorenjskem začel v četrtek,  23. junija, ljubiteljsko pa se ukvarja že  osemnajst  let. »Mlade štorklje jeseni odletijo na jug Afrike in se po treh do petih letih, ko spolno dozorijo, vrnejo na približno isto mesto,« je povedal Dimnik.

Glavni namen obročkanja ptic, pojasnjuje Dimnik, je pridobivanje podatkov za namene raziskav in varstva narave. »Obročkanje je znanstvena metoda zbiranja informacij o načinu življenja ptic in proučevanja ptičjih selitev,« je povedal in dodal, da obročkanje organizirajo državni centri za obročkanje ptičev, ki so odgovorni za usklajevanje dejavnosti v državi in delujejo v okviru Evropske zveze za obročkanje ptic Euring. Ptice, med njimi tudi štorklje, obročkajo običajno v gnezdu kot mladiče. V trenutku, ko ima katerikoli ptič na nogi obroček, nosi s seboj informacijo o svoji osebni izkaznici: spolu, starosti, datumu in mestu obročkanja. »Mlade bele štorklje najlaže zaznamujemo z obročki v gnezdu, ko še ne letijo,« je razložil Dimnik, ki obročka ptice ljubiteljsko z dovoljenjem Ministrstva za okolje in prostor, ki ga vsako leto za obročkovalce pridobi Prirodoslovni muzej Slovenije«.

Besedilo in fotografije: Janez Kuhar, Cesta Janeza Bobnarja 5, 4207 Cerklje

Nastanitev ukrajinskih beguncev v župnišču na Šenturški Gori

BEGUNSKI VAL je že preplavil države v ukrajinski soseščini, počasi pa se število mater in otrok, ki se umikajo pred vojno, veča tudi pri nas. Dolžni smo jim izkazati sočutje in solidarnost in jim v hudi preizkušnji po svojih močeh pomagati.

Tri Ukrajinske družine prihajajo jutri, v ponedeljek, na Šenturško Goro. Zavetje jim bo nudilo župnišče, sprejela jih bo in zanje poskrbela cela župnija. Župnišče na Šenturški Gori je v veliki meri primerno opremljeno za njihovo bivanje. Karitas je poskrbela za postelje in prve pakete hrane.

Za dostojno bivanje potrebujemo še nekaj predmetov, in sicer:
–       dve enodelni in eno dvodelno omaro za shranjevanje obleke,
–       tri manjše fotelje (2x enosed in 1x dvosed),
–       tri manjše klubske mizice,
–       tri stojala za sušenje perila.

Kdor bi kaj od naštetega lahko prispeval, naj to sporoči g. Franciju Vrhovniku na telefonsko št. 031 301 231. Prosimo vas, da sporočite čim prej, če je le mogoče še danes do večera, da bomo v ponedeljek dopoldne organizirali prevoz stvari.

Če bomo potrebovali še druge pripomočke, bomo objavili na župnijski spletni strani.

Če kdo želi nameniti materialno pomoč, jo lahko nakaže na transakcijski račun Župnijske karitas Cerklje. Številka računa je objavljena na župnijski internetni strani. (Naziv: ŽUPNIJSKA KARITAS CERKLJE NA GORENJSKEM; Trg Davorina Jenka 14, 4207 Cerklje. Davčna številka: 88675807. Številka računa: SI56 0433 1000 2900 415, NOVA KBM d.d.)

Poleg naštetega smo vsi skupaj vabljeni, da zanje tudi molimo in jim tako nudimo duhovno oporo.

Pogled v štorkljino gnezdo

Obročkali so mladiče štorkelj

V Sloveniji vsako leto gnezdi okoli dvesto trideset parov belih štorkelj, največ v severovzhodnem delu države. Bela štorklja v mnogih okoljih, tudi Sloveniji, predstavlja znanilca sreče v kraju kjer gnezdi, še posebej pri tisti hiši in prinaša blaginjo. Skoraj izključno gnezdijo v urbanem okolju na strešnih slemenih, dimnikih ter na električnih in gnezdilnih drogovih. Letos na Gorenjskem gnezdi deset parov štorkelj. Skupaj so vzgojile 17 mladičev, kar je pet manj kot lani.  Prvo gnezdo štorkelj na Gorenjskem je bilo v Lahovčah leta 1999.

Dušan Dimnik, zunanji sodelavec Slovenskega centra za obročkanje ptic pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije, je v preteklih desetih dneh obročkal bele štorklje na Gorenjskem.

V ponedeljek, 5. julija jih je obročkal v Cerkljah in Lahovčah. V gnezdu  na župnijskem dimniku v Cerkljah je obročkal samo enega mladiča, dva jajčka se nista izvalila. Tudi v Lahovčah je obročkal le enega mladiča. Po tri mladiče je obročkal v gnezdih v Predosljah, Komendi in Preddvoru. Tri gnezdišča, in sicer na Mlaki, v Vopovljah in še eno v Škofji Loki, pa so bila zapuščena.

Glavni namen obročkanja ptičev je proučevanje selitev ptic in načina njihovega življenja. V trenutku, ko ima katerikoli ptič na nogi obroček, nosi s seboj informacijo o svoji osebni izkaznici; spolu, starosti, datumu in mestu obročkanja.

»Mlade bele štorklje najlaže zaznamujemo z obročki v gnezdu, ko še ne letijo,« je razložil Dimnik, ki obročka ptice ljubiteljsko z dovoljenjem Ministrstva za okolje in prostor, ki ga vsako leto za obročkovalce pridobi Prirodoslovni muzej Slovenije«.

Besedilo in fotografije Janez Kuhar

Molitev za domovino ob 30-letnici slovenske države

Gospod Bog, ob 30-letnici države Slovenije slavimo tvojo dobroto. Zahvaljujemo se ti za vse Tvoje milosti in varstvo. Naj bomo ponosni na svoje korenine, iz njih živimo in rastemo. Sveti Duh, podeli nam zdravo pamet in ustvarjalni pogum! Emanuel – Bog z nami, obvaruj nas vsega, kar ogroža naše telesno, duševno in duhovno zdravje.

Mati Marija in sv. Jožef izprosita milost našim družinam, da bodo odprte za življenje in šole ljubezni za nove rodove. Amen.

Kajti dete nam je rojeno, sin nam je dan.

V tistem kraju so pastirji prenočevali na prostem in čez noč stražili pri svoji čredi.  Gospodov angel je stopil k njim in Gospodova slava jih je obsijala. Zelo so se prestrašili. Angel pa jim je rekel: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo.  Danes se vam je v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija, Gospod.

 

 

To vam bo v znamenje: našli boste dete, povito in položeno v jasli.«  In nenadoma je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki je hvalila Boga in govorila:
 »Slava Bogu na višavah
in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.«
Ko so angeli šli od njih v nebo, so pastirji govorili drug drugemu: »Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to, kar se je zgodilo in kar nam je sporočil Gospod!«  Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa in dete, položeno v jasli.  Ko so to videli, so povedali o besedi, ki jim je bila rečena o tem otroku.  In vsi, ki so slišali, so se začudili temu, kar so jim povedali pastirji.  Marija pa je vse te besede shranila in jih premišljevala v svojem srcu.  In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse, kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo rečeno.

Ko so zagledali zvezdo, so se silno razveselili.  Stopili so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastili. Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire.

Obisk svetega Miklavža

Danes je Miklavžev večer … Sv. Miklavž bo obiskal vse pridne otroke, mlade in starejše. Nas pa je letos obiskal kar preko spleta… Povedal nam je veliko zanimivega… Klikni in si poglej posnetek =) tukaj.

 

Žegnanje na Krvavcu 2020

V nedeljo, 16.8., smo se, še pod vtisom praznika Marijinega vnebovzetja, zbrali pri Mariji Snežni na Krvavcu. Poskrbela je za lepo vreme in lep razgled. S svojim praznikom nas je opomnila na to, da je naše življenje neprecenljiv dar. Bog ga tako ceni, da mu je dal neminljivost. V lepem vremenu in z lepim razgledom smo Božjo dobroto še veliko lažje doumeli. Bogu hvala za vse lepo, kar nam podarja.